Nekateri kužki pozabijo na svojo vzgojo, ko na sprehodu naletijo na vznemirljive dogodivščine, kot je skupina ljudi, ki si podaja žogo ali uživa na pikniku. Starejši psi imajo lahko že razvite neželene navade. Najpogostejše so skakanje na ljudi, vlečenje povodca in neprestano glasno lajanje. V takem primeru je šolanje psa težje, saj morate odpraviti neko vedenje, preden ga naučite drugega, odpravljanje vedenjskih težav pa je vedno daljše in napornejše kot samo šolanje. Če vam pomaga izkušen in sposoben vaditelj, se lahko hitreje znebite številnih težav.
Vztrajna neposlušnost
Če pes vleče povodec, ga znova naučite, kako naj hodi ob nogi. Nekateri psi vlečejo, ker se želijo znebiti pritiska ovratnice. V takem primeru si lahko pomagate s pravilno nameščenim haltijem, saj z njim lahko obrnete psa in pri tem ne uporabite svojega telesa za protiutež. Če se pes vedno raje pridruži drugim ljudem, ko je na sprehodu spuščen, obnovite vajo odpoklica. Psa ne spustite prehitro z dolgega povodca. Njegov odpoklic mora biti najprej stoodstotno zanesljiv. Če skače na ljudi, ga boste tega odvadili le z utrjevanjem vaje za preprečevanje skakanja. Poskrbite, da se boste vi in vaša družina dosledno odzvali na skakanje in se prenehali meniti za psa. Odpravljanje težav pogosto traja veliko dlje, kot bi si želeli, poleg tega pa je ponavljanje osnovnih ukazov lahko zelo utrujajoče. Poiščite strokovno pomoč, saj je to najboljši način za skrajšanje učenja in zmanjšanje tegob, ki jih doživljate ob trdovratnih vedenjskih težavah svojega psa.
Glasno lajanje
Ponavadi manjši psi lajajo pogosteje kot večji, ne glede na velikost kosmatinca pa lajanje lahko postane velika nadloga, če se utrdi pri odraslem psu. Večina psov laja iz razburjenja in dolgčasa, ne zaradi agresivnosti. Morda se sliši čudno, toda psa boste najlažje naučili, da je tiho, če ga najprej naučite ukaza »glas«, tj.lajanja na ukaz, in nato ukaza »tiho«. Če pes laja, ko zasliši zvonec vhodnih vrat, naj vaš pomočnik pozvoni, vi pa psu hkrati ukažite »glas«. Ko utihne, ga nagradite. Če laja v avtomobilu, ko vžgete motor, naj pomočnik vžge avtomobil, psu pa hkrati ukažite »glas«. Po nekaj ponovitvah bo pes lajal na ukaz, ne da bi ga spodbudili z zvoncem ali avtomobilom. Takrat ga boste lahko naučili še ukaza »tiho«. Ko pozvoni zvonec ali stopite v avtomobil, psu ne ukažite »tiho« saj je takrat preveč razburjen. Ko se umiri, mu ukažite «glas« in ga pohvalite, nato recite »tiho« in psa pohvalite in nagradites hrano.Večkrat ukažite 'glas' in nato 'tiho', da se pes dobro odziva na oba ukaza in ju šele nato začnite uporabljati v razmerah,ki sprožijo lajež. Ko pozna oba ukaza,mu lahko ukažite, da utihne namesto da ga kaznujete ker je glasen.
Vlečenje povodca
Vlečenje povodca je najtrdovratnejša težava. Če pes to še vedno počne, ne pozabite, da morate biti povsem dosledni, ko mu sporočate, da to nikoli ni pravilno. Če pustite, da vas odvleče tja, kamor želi, ga nehote učite vleči povodec! Tudi vaš sprehajalec psov mora dosledno in vztrajno upoštevati navodila. Vedno ko pes potegne povodec, se ustavite. Za to si vzemite dovolj časa, tudi če iz službe pridete pozno. Pes naj bo na kratkem povodcu, da je lahko le nekaj korakov pred vami. Vedno ko potegne povodec, se ustavite. Če še vedno vleče, ga pokličite po imenu in zatresite povodec, da vas pogleda. Psa zvabite v pravilen položaj ob svoji nogi, ga nagradite in nadaljujte pot. Nagradite ga vedno, ko je povodec
torek, 31. julij 2012
Strah pri psu
Prav vsak pes se česa boji. Največ strahov razvijejo tisti psi, ki med odraščanjem nimajo možnosti za spoznavanje raznovrstnosti prizorov, zvokov in vonjev, ki so del življenja s človekom. Nepričakovane strahove pa lahko razvijejo tudi najbolj socializirani psi. Blagi znaki strahu in plahosti, kot sta odmikanje in prestrašen pogled, so zelo pogosti, več težav pa imamo, če pes postane agresiven iz strahu. Tako kot pri drugih oblikah agresivnega vedenja tudi v tem primeru psi renčijo in grizejo.
Ljudje poslabšamo strah
Ko pripeljete psa k veterinarju,se vam skrije za noge, zato mu nežno prigovarjate, ga božate in mu razlagate, naj ga nič ne skrbi. To je naše materinsko vedenje, ki je nagonsko in naravno, a z njim nehote nagrajujemo strah pri psu. Njegov strah še utrjujemo, saj mu kažemo, da je tako vedenje dovoljeno. Zadržanost, zaskrbljenost in strah lahko prav preprosto okrepimo, čeprav tega nismo nameravali. Psa tolažimo le z dobrim namenom, nato pa se čudimo, zakaj se še vedno boji, ko pa smo mu vendar razložili, da mu ni treba skrbeti. Taki neprimerni odzivi le poslabšajo strah.
Za plašnega ali zadržanega psa so zelo stresne nepoznane in nove razmere, osamljenost in občutek nemoči. Pes se zlahka prestraši, če od njega zahtevate nekaj neprijetnega, kot je hoja po gladki površini. Prestraši se lahko tudi ob glasnih zvokih, kot sta grmenje in ognjemet, in celo ob kričanju, prerekanju in grobo igro s psi ali človekom. Poznam pse, ki se bojijo vrtečega bobna v pralnem stroju, letal, ki letijo čez naše glave, časopisa, ki je potisnjen skozi režo nabiralnika, prasketanja ognja in sesalca. Poskusite najti logično razlago za strah. Ko opazite strah in poznate njegove povzročitelje, jih odstranite in naredite načrt za zmanjšanje občutljivosti. Pri tem naj vam pomaga vedenjski strokovnjak, ki bo oblikoval načrt za spremembo vedenja, prilagojen za vaše razmere.
Obvladovanje strahu
Psi so razvili določena obrambna vedenja, s katerimi obvladujejo strah. Najboljši način za preprečevanje strahu je, da psa odstranite iz položaja, ki ga povzroča, ali da odstranite povzročitelje, kot so prizori, zvoki, vonji ali dogodki. Poskrbite, da je pes na varnem. Če mislite, da bo zaradi strahu zbežal, ga privežite na dolg povodec. Na voljo naj ima nekaj časa, da se umiri in spočije svoje telo in misli. Če se ne more sprostiti, ga poskusite umiriti tako, da mu ponudite igračo za žvečenje. Izvajajte mirne vaje, vključno s hojo na povodcu v mirnem okolju. Ko pes nekoliko premaga plahost in stres, podaljšujte čas, ko ni privezan, a budno pazite na karkoli, kar bi lahko sprožilo strah - otroci, drugi psi, prizori, zvoki - in se temu izogibajte.
Kako zmanjšati strah
Dober vaditelj vam bo pomagal sestaviti načrt za zmanjšanje strahov, za katerimi trpi vaš pes. Ne glede na to, česa se pes boji, je načrt vedno enako oblikovan. Psa morate nagraditi, vedno ko ne pokaže strahu v bližini povzročitelja. Če se pes boji neke vidne stvari, kot so ljudje ali psi, morate najprej določiti kritično razdaljo, na kateri psa še ni strah, in jo postopoma zmanjševati. Če se pes boji zvoka, določite glasnost, pri kateri psa še ni strah, in jo postopoma povečujte. Vedno nagradite mirno vedenje. Strah lahko ponavadi zmanjšate v manj kot mesecu dni.
Tak strah je pogost pri psih iz zavetišča. Predvidevamo, da so takega kužka pretepali. To je najbrž res, veliko psov pa se roke boji tudi zato, ker se nikoli niso navadili človeških dotikov. Takega zaupanja se morajo še naučiti. Če ste posvojili psa, ki se boji rok, ga ne božajte po glavi in se ne sklanjajte nadenj, da bi se ga dotaknili. Obe kretnji sta zastrašujoči. Namesto tega počepnite na njegovo višino in mu ponudite priboljšek. Očesnega stika se sprva izogibajte. Psa nikoli ne zagrabite, vaši gibi pa naj bodo umirjeni. Najprej se ga dotaknite na prsih ali pod brado. Če se kuža ne boji, ga pohvalite z veselim glasom in nekaj priboljški.
Vžig avtomobila, nalaganje in raztovarjanje tovornjaka, ognjemet, grmenje, vreščeči otroci in kričeči odrasli - pasji svet je poln nepričakovanih, nerazumljivih in morda tudi strašnih zvokov. Starejši psi imajo lahko že razvit strah pred glasnimi zvoki, saj se pogosto zgodi, da pes šele pozneje v življenju razvije tako vedenje. Mladiček se trenutno morda ne boji grmenja, strah pa se lahko razvije pozneje. Vedno je zanimivo ugotavljati, zakaj se je to zgodilo, a je pomembnejše, da razmislimo, kaj storiti. Strah pred grmenjem je tako pogost, da v trgovini lahko celo kupite pripomočke, ki vam pomagajo zmanjšati strah pred njim. Prek spleta lahko kupite CD z zvoki, kot sta grmenje in ognjemet. Najboljšim CD-jem so priložene knjižice, v katerih veterinarji behavioristi natančno razlagajo, kako ga uporabiti.Tako kot pri drugih oblikah strahu morate psa nagraditi takrat, ko ne kaže strahu ob prisotnosti motečega zvoka. Če se je pri psu razvil strah pred grmenjem, morate program za zmanjšanje občutljivosti začeti izvajati najmanj mesec dni pred obdobjem neviht. Psa lahko na grmenje navadite v treh do šestih tednih.
Grizenje iz strahu
Prestrašenega psa nikoli ne silite, da se približa povzročitelju strahu, čeprav se vam zdi povsem nedolžen. Če pes grize iz strahu, ne iščite nasvetov v knjigi. Poiščite strokovnjaka, ki vam bo pomagal.
Ljudje poslabšamo strah
Ko pripeljete psa k veterinarju,se vam skrije za noge, zato mu nežno prigovarjate, ga božate in mu razlagate, naj ga nič ne skrbi. To je naše materinsko vedenje, ki je nagonsko in naravno, a z njim nehote nagrajujemo strah pri psu. Njegov strah še utrjujemo, saj mu kažemo, da je tako vedenje dovoljeno. Zadržanost, zaskrbljenost in strah lahko prav preprosto okrepimo, čeprav tega nismo nameravali. Psa tolažimo le z dobrim namenom, nato pa se čudimo, zakaj se še vedno boji, ko pa smo mu vendar razložili, da mu ni treba skrbeti. Taki neprimerni odzivi le poslabšajo strah.
Za plašnega ali zadržanega psa so zelo stresne nepoznane in nove razmere, osamljenost in občutek nemoči. Pes se zlahka prestraši, če od njega zahtevate nekaj neprijetnega, kot je hoja po gladki površini. Prestraši se lahko tudi ob glasnih zvokih, kot sta grmenje in ognjemet, in celo ob kričanju, prerekanju in grobo igro s psi ali človekom. Poznam pse, ki se bojijo vrtečega bobna v pralnem stroju, letal, ki letijo čez naše glave, časopisa, ki je potisnjen skozi režo nabiralnika, prasketanja ognja in sesalca. Poskusite najti logično razlago za strah. Ko opazite strah in poznate njegove povzročitelje, jih odstranite in naredite načrt za zmanjšanje občutljivosti. Pri tem naj vam pomaga vedenjski strokovnjak, ki bo oblikoval načrt za spremembo vedenja, prilagojen za vaše razmere.
Obvladovanje strahu
Psi so razvili določena obrambna vedenja, s katerimi obvladujejo strah. Najboljši način za preprečevanje strahu je, da psa odstranite iz položaja, ki ga povzroča, ali da odstranite povzročitelje, kot so prizori, zvoki, vonji ali dogodki. Poskrbite, da je pes na varnem. Če mislite, da bo zaradi strahu zbežal, ga privežite na dolg povodec. Na voljo naj ima nekaj časa, da se umiri in spočije svoje telo in misli. Če se ne more sprostiti, ga poskusite umiriti tako, da mu ponudite igračo za žvečenje. Izvajajte mirne vaje, vključno s hojo na povodcu v mirnem okolju. Ko pes nekoliko premaga plahost in stres, podaljšujte čas, ko ni privezan, a budno pazite na karkoli, kar bi lahko sprožilo strah - otroci, drugi psi, prizori, zvoki - in se temu izogibajte.
Kako zmanjšati strah
Dober vaditelj vam bo pomagal sestaviti načrt za zmanjšanje strahov, za katerimi trpi vaš pes. Ne glede na to, česa se pes boji, je načrt vedno enako oblikovan. Psa morate nagraditi, vedno ko ne pokaže strahu v bližini povzročitelja. Če se pes boji neke vidne stvari, kot so ljudje ali psi, morate najprej določiti kritično razdaljo, na kateri psa še ni strah, in jo postopoma zmanjševati. Če se pes boji zvoka, določite glasnost, pri kateri psa še ni strah, in jo postopoma povečujte. Vedno nagradite mirno vedenje. Strah lahko ponavadi zmanjšate v manj kot mesecu dni.
Tak strah je pogost pri psih iz zavetišča. Predvidevamo, da so takega kužka pretepali. To je najbrž res, veliko psov pa se roke boji tudi zato, ker se nikoli niso navadili človeških dotikov. Takega zaupanja se morajo še naučiti. Če ste posvojili psa, ki se boji rok, ga ne božajte po glavi in se ne sklanjajte nadenj, da bi se ga dotaknili. Obe kretnji sta zastrašujoči. Namesto tega počepnite na njegovo višino in mu ponudite priboljšek. Očesnega stika se sprva izogibajte. Psa nikoli ne zagrabite, vaši gibi pa naj bodo umirjeni. Najprej se ga dotaknite na prsih ali pod brado. Če se kuža ne boji, ga pohvalite z veselim glasom in nekaj priboljški.
Vžig avtomobila, nalaganje in raztovarjanje tovornjaka, ognjemet, grmenje, vreščeči otroci in kričeči odrasli - pasji svet je poln nepričakovanih, nerazumljivih in morda tudi strašnih zvokov. Starejši psi imajo lahko že razvit strah pred glasnimi zvoki, saj se pogosto zgodi, da pes šele pozneje v življenju razvije tako vedenje. Mladiček se trenutno morda ne boji grmenja, strah pa se lahko razvije pozneje. Vedno je zanimivo ugotavljati, zakaj se je to zgodilo, a je pomembnejše, da razmislimo, kaj storiti. Strah pred grmenjem je tako pogost, da v trgovini lahko celo kupite pripomočke, ki vam pomagajo zmanjšati strah pred njim. Prek spleta lahko kupite CD z zvoki, kot sta grmenje in ognjemet. Najboljšim CD-jem so priložene knjižice, v katerih veterinarji behavioristi natančno razlagajo, kako ga uporabiti.Tako kot pri drugih oblikah strahu morate psa nagraditi takrat, ko ne kaže strahu ob prisotnosti motečega zvoka. Če se je pri psu razvil strah pred grmenjem, morate program za zmanjšanje občutljivosti začeti izvajati najmanj mesec dni pred obdobjem neviht. Psa lahko na grmenje navadite v treh do šestih tednih.
Grizenje iz strahu
Prestrašenega psa nikoli ne silite, da se približa povzročitelju strahu, čeprav se vam zdi povsem nedolžen. Če pes grize iz strahu, ne iščite nasvetov v knjigi. Poiščite strokovnjaka, ki vam bo pomagal.
Žalost in dolgčas pri psu
Večina psov je vsak dan dolge ure sama doma in je povsem navajena takega življenja. Taki psi se zelo zgodaj naučijo, da se morajo včasih sprijazniti z igračami za žvečenje ali nekaj urnim spanjem. Veliko psov je, zahvaljujoč dobri vzgoji, navajenih, da se sami varno kratkočasijo, a tega jih morajo naučiti ljudje. Če psu ne boste pomagali preusmeriti energije, bo sam našel zabavne načine, kako premostiti žalost in dolgčas. Začel bo žvečiti, kopati, zavijati in tuliti ali pa bo preprosto pobegnil tja, kjer je zanimivejše.
Dolgčas
Dolgčas je skupen vsem psom, ki ostanejo sami doma. Žalost in dolgčas pa lahko občutijo tudi psi, ki sicer niso sami, a nimajo ničesar, s čimer bi se zaposlili. Pri mladičku morate veliko časa posvetiti dobri socializaciji, učenju sobne čistoče in osnovne poslušnosti. Mladostniku morate ponuditi ogromne količine telesne in miselne dejavnosti. Starejši psi so ponavadi navajeni, da je tudi dolgčas del vsakdanjika, zato takrat najraje zaspijo. Pasme, ki imajo po naravi veliko energije, kot sta labradorec in borderski ovčar, najpogosteje trpijo zaradi dolgčasa, manj dejavne pasme, kot sta pekinčan in angleški hrt, pa ga povsem dobro prenašajo. Če ste posvojili živahnega odraslega psa, mu morate omogočiti dovolj telesne in miselne dejavnosti za sprostitev energije. Če je vaš novi pes po naravi miren in z veseljem le opazuje življenje, bo manj verjetno razvil težave, ki so povezane z žalostjo in dolgčasom.
Posledice dolgčasa
Posledice dolgčasa niso le prekopane vrtne gredice, prestavljene blazine in preproge, odstranjene tapete ali pritožbe sosedov, ki morajo nenehno poslušati lajanje in zavijanje. Ustvarjalnost zdolgočasenega psa ne pozna meja. To so lahko manjše težave, kot so poškodovani kremplji zaradi kopanja, nekoliko večje, kot je poškodovan gobec zaradi grizenja, ali uničujoče, kot so polomljene kosti zaradi prometne nesreče. Težave, ki izvirajo iz dolgčasa, lahko preprečite z razumevanjem naravnih potreb psa. Če se ta težava pojavi, razmislite, zakaj se je zgodila, in spremenite okolje, v katerem živi pes,ali svoj način življenja, da se ne bo ponovila.
Preprečevanje dolgčasa
Najprej se spustite na višino psa in tako raziščite hišo in vrt, da opazite morebitne zanimivosti s pasjega zornega kota. Prav presenečeni boste, kako drugače je tam spodaj. Bodite urejeni in pospravite za seboj. Če pes ne more najti ničesar, kar bi lahko zgrizel, razen svoje igračke, se bo zadovoljil z njo. Kletko uporabljajte le za kratek čas v obdobju, ko pes še ni sobno čist in ga morate pustiti samega. Ko je pes navajen sobne čistoče in ga morate pustiti samega, naj bo v igralnici, če niste prepričani, da ne bo ničesar uničil. Ko ga brez strahu pustite samega v sobi ali celem stanovanju, naj ima na voljo igrače, iz katere padajo priboljški. Psi so ponavadi manj dejavni, ko so siti. Če imate tako življenje, da bo pes moral biti vsak dan nekaj ur sam, mu glavni obrok dajte pred odhodom, in ne šele ko se vrnete. Tako je večja možnost, da bo pes počival ves čas, ko vas ni doma. Sam naj bo le razumno število ur.
Igrače za žvečenje
Medtem ko kuža zadovoljno žveči igračko, zagotovo ne laja, ne teka naokoli, ne skuša pobegniti in ne uničuje vašega življenja. Igrače za žvečenje so obvezen pripomoček za vse pse. Vaš cilj je, da žvečenje igrače postane doživljenjska navada. Dobre navade pa je tako težko odpraviti kot slabe. Sledi nekaj pravil o igrači za žvečenje.
• Take igrače ni mogoče uničiti ali v celoti pojesti.
• Piskajoča igrača je vaba za učenje in nagrada. Pes jo lahko poje in uniči. To ni igrača za žvečenje.
• Ko nadevate igračo, na dno potisnite najokusnejše priboljške, na vrhu pa naj bo razmočena suha hrana.
• Če ima pes rad ledene kocke ali sladoled, postavite igračo za nekaj ur v zamrzovalnik.
Premagovanje dolgčasa
Če se pes dolgočasi, ga zapostavljate. Za psa ste odgovorni vi, zato morate tudi dobro razmisliti, kako bi ga zaposlili. Če imate čas, povečajte število sprehodov ali jih podaljšajte. Če v bližnji okolici ne smete spustiti psa spovodca, poiščite kraj, kjer to lahko storite. Če nimate dovolj časa, poiščite zanesljivega sprehajalca psov. Dobra rešitev je tudi sosed, ki ima več časa kot vi in rad sprehaja pse. Poiščete lahko tudi nekoga, ki bi čez dan pazil na vašega psa. Doma se več igrajte s psom. Išče naj hrano, igrajta se vlečenje predmeta, če je varno, pa mu lahko tudi mečete žogico. Naučite ga trikov. Če ga naučite dajanja tačke, se bosta oba dobro zabavala. Nikoli ne kaznujete psa, ko šele čez nekaj časa najdete posledice njegove uničevalnosti, ki je sad dolgčasa in žalosti. Takrat je prepozno. Kuža ne bo vedel, zakaj ste jezni. Še pomembnejše pa je, da pes ni kriv. Prav zares. Če je pes nekaj uničil med vašo odsotnostjo, razmislite, zakaj je to storil. Njegova dejanja iz dolgčasa so tudi za vas vedno poučna.
Dolgčas
Dolgčas je skupen vsem psom, ki ostanejo sami doma. Žalost in dolgčas pa lahko občutijo tudi psi, ki sicer niso sami, a nimajo ničesar, s čimer bi se zaposlili. Pri mladičku morate veliko časa posvetiti dobri socializaciji, učenju sobne čistoče in osnovne poslušnosti. Mladostniku morate ponuditi ogromne količine telesne in miselne dejavnosti. Starejši psi so ponavadi navajeni, da je tudi dolgčas del vsakdanjika, zato takrat najraje zaspijo. Pasme, ki imajo po naravi veliko energije, kot sta labradorec in borderski ovčar, najpogosteje trpijo zaradi dolgčasa, manj dejavne pasme, kot sta pekinčan in angleški hrt, pa ga povsem dobro prenašajo. Če ste posvojili živahnega odraslega psa, mu morate omogočiti dovolj telesne in miselne dejavnosti za sprostitev energije. Če je vaš novi pes po naravi miren in z veseljem le opazuje življenje, bo manj verjetno razvil težave, ki so povezane z žalostjo in dolgčasom.
Posledice dolgčasa
Posledice dolgčasa niso le prekopane vrtne gredice, prestavljene blazine in preproge, odstranjene tapete ali pritožbe sosedov, ki morajo nenehno poslušati lajanje in zavijanje. Ustvarjalnost zdolgočasenega psa ne pozna meja. To so lahko manjše težave, kot so poškodovani kremplji zaradi kopanja, nekoliko večje, kot je poškodovan gobec zaradi grizenja, ali uničujoče, kot so polomljene kosti zaradi prometne nesreče. Težave, ki izvirajo iz dolgčasa, lahko preprečite z razumevanjem naravnih potreb psa. Če se ta težava pojavi, razmislite, zakaj se je zgodila, in spremenite okolje, v katerem živi pes,ali svoj način življenja, da se ne bo ponovila.
Preprečevanje dolgčasa
Najprej se spustite na višino psa in tako raziščite hišo in vrt, da opazite morebitne zanimivosti s pasjega zornega kota. Prav presenečeni boste, kako drugače je tam spodaj. Bodite urejeni in pospravite za seboj. Če pes ne more najti ničesar, kar bi lahko zgrizel, razen svoje igračke, se bo zadovoljil z njo. Kletko uporabljajte le za kratek čas v obdobju, ko pes še ni sobno čist in ga morate pustiti samega. Ko je pes navajen sobne čistoče in ga morate pustiti samega, naj bo v igralnici, če niste prepričani, da ne bo ničesar uničil. Ko ga brez strahu pustite samega v sobi ali celem stanovanju, naj ima na voljo igrače, iz katere padajo priboljški. Psi so ponavadi manj dejavni, ko so siti. Če imate tako življenje, da bo pes moral biti vsak dan nekaj ur sam, mu glavni obrok dajte pred odhodom, in ne šele ko se vrnete. Tako je večja možnost, da bo pes počival ves čas, ko vas ni doma. Sam naj bo le razumno število ur.
Igrače za žvečenje
Medtem ko kuža zadovoljno žveči igračko, zagotovo ne laja, ne teka naokoli, ne skuša pobegniti in ne uničuje vašega življenja. Igrače za žvečenje so obvezen pripomoček za vse pse. Vaš cilj je, da žvečenje igrače postane doživljenjska navada. Dobre navade pa je tako težko odpraviti kot slabe. Sledi nekaj pravil o igrači za žvečenje.
• Take igrače ni mogoče uničiti ali v celoti pojesti.
• Piskajoča igrača je vaba za učenje in nagrada. Pes jo lahko poje in uniči. To ni igrača za žvečenje.
• Ko nadevate igračo, na dno potisnite najokusnejše priboljške, na vrhu pa naj bo razmočena suha hrana.
• Če ima pes rad ledene kocke ali sladoled, postavite igračo za nekaj ur v zamrzovalnik.
Premagovanje dolgčasa
Če se pes dolgočasi, ga zapostavljate. Za psa ste odgovorni vi, zato morate tudi dobro razmisliti, kako bi ga zaposlili. Če imate čas, povečajte število sprehodov ali jih podaljšajte. Če v bližnji okolici ne smete spustiti psa spovodca, poiščite kraj, kjer to lahko storite. Če nimate dovolj časa, poiščite zanesljivega sprehajalca psov. Dobra rešitev je tudi sosed, ki ima več časa kot vi in rad sprehaja pse. Poiščete lahko tudi nekoga, ki bi čez dan pazil na vašega psa. Doma se več igrajte s psom. Išče naj hrano, igrajta se vlečenje predmeta, če je varno, pa mu lahko tudi mečete žogico. Naučite ga trikov. Če ga naučite dajanja tačke, se bosta oba dobro zabavala. Nikoli ne kaznujete psa, ko šele čez nekaj časa najdete posledice njegove uničevalnosti, ki je sad dolgčasa in žalosti. Takrat je prepozno. Kuža ne bo vedel, zakaj ste jezni. Še pomembnejše pa je, da pes ni kriv. Prav zares. Če je pes nekaj uničil med vašo odsotnostjo, razmislite, zakaj je to storil. Njegova dejanja iz dolgčasa so tudi za vas vedno poučna.
Igranje s psom
Psi se radi igrajo iz istih razlogov kot ljudje. Med igro se dobro počutijo, nevroznanstveniki pa so dokazali, da telo takrat sprošča kemikalije, ki vplivajo na dobro počutje in so razlog, zakaj se psi tako radi igrajo. Tako kot ljudje se tudi psi igrajo zaradi fizioloških nagrad, poleg tega pa se med igro sproščajo njihove naravne potrebe po lovu, grabljenju in žvečenju. Pes potrebuje telesno in duševno zadovoljitev v obliki dejavnosti. Če mu ne omogočite dovolj ustrezne igre, si jo bo izmislil sam in začel loviti vozila ali tekače. Igranje s psom je povsem naraven podaljšek šolanja poslušnosti.
Igra je poučna
Z igro lahko utrdite šolanje osnovne poslušnosti in nagradite pravilno vedenje. Če se igrate skrivalnice in se skrijete psu, bo kosmatinec tako nagrajen za prihajanje na odpoklic. Lahko mu tudi skrijete igračke ali položite sled s priboljškom, pes pa mora slediti vonju, dokler ne najde skritega koščka. Med igro se naučite, kako pes razmišlja. Ugotovite tudi, kako močno si želi sodelovanja z vami.
Igra potrdi vaše vodstvo
Med igro se tkejo vezi zaupanja med vami in psom. Tem bolj vam pes zaupa, tem lažje ga je šolati in utrjevati že osvojene vaje. Različne igrice so tudi najboljši način za prepletanje šolanja in igranja. Pes sploh ne bo razločil med delom in zabavo. Njegova pozornost bo usmerjena na vas, saj bo vedno obstajala možnost, da se kar naenkrat pred njim pojavi igrača. Preden se začnete igrati, morate zaradi lepšega življenja psa naučiti dva ukaza, 'stran' in 'izpusti'.
Učenje ukaza 'stran'
'Stran' je lahko tudi življenjsko pomemben ukaz, saj psa naučite, da ne pobira ostankov s ceste. Grizenje, lizanje ali požiranje neprimernih stvari, ki vodijo do bruhanja, driske, zastrupitve ali zagozdenja so med najpogostejšimi razlogi za obisk pri veterinarju. Priboljšek imejte na razprti dlani, tako da ga pes vidi. Ko ga bo hotel zgrabiti, zaprite dlan. Kuža se bo kmalu zmedeno odmaknil in morda tudi usedel. Za trenutek se je odpovedal hrani. Vajo ponovite, in ko kuža znova ne vzame koščka, recite 'stran'. Primerno vedenje pohvalite z besedami, kot je 'priden, stran'. To vajo ponovite večkrat zapored in roko postopoma spuščajte izpred pasjega smrčka na tla. Tam je vedno največ stvari, ki jih pes ne sme pojesti.
'Izpusti'
To je še eden od življenjsko pomembnih ukazov, poleg tega pa je tudi sestavni del učenja prinašanja predmeta. Najprej pripravite psa, da bo pozoren na zanimivo igračko, tako da mahate z njo ali jo vlečete po tleh. Če jo nežno podrgnete po dlaneh, bo na njej ostal tudi vaš vonj. Kuža bo zagotovo prijel igračke. Takrat mu pod nos pomolite priboljšek in recite 'izpusti'. Ko kuža zavoha hrano, bi moral sam od sebe izpustiti igračko. Poskusite jo ujeti, da ne preusmeri pozornosti psa, ko pade na tla.Kužku takoj zatem ukažite 'sedi'. Ko se usede, ga pohvalite in nagradite s hrano. Ta ukaz pomaga preprečiti skakanje za žogico v vaši roki. Postopoma priboljška ne uporabljajte več. Kuža zdaj obvlada temeljni del prinašanja. Na naslednji stopnji učenja ukaza 'izpusti' boste zahtevali, da se pes pred vas usede in šele nato izpusti predmet. Ko vam kuža prinese predmet, lahko za izpustitev uporabite tudi besedo 'hvala'.
Skrivalnice
Ta igra zadovolji potrebo po lovu in raziskovanju. Zelo je priročna. Nekatere igračke so oblikovane tako, da iz njih med premikanjem pada hrana. Tako igračo lahko ponudite psu, ko je sam doma. Psa odstranite v drugo sobo in medtem položite nekaj priboljškov (del naslednjega obroka) po prostoru. Ko ga spustite nazaj, s prstom potrkajte ob priboljšku na tleh. Vedno ko najde posamezni košček, recite 'išči'. To ponovite za vsak priboljšek. Ko se pes zanesljivo odziva na ukaz 'išči' - tako, da išče in najde priboljške, skrite na lahko dostopnih mestih, nadaljujte z naslednjo stopnjo, na kateri skrijete priboljške na težje dostopna mesta. Položite jih za pohištvo, v odprte papirnate vrečke ali v katero od igrač. Kuža lahko naučite tudi, da išče vas, ko se skrivate za drevesom. Bodite tiho in pustite psu, da uporabi svoj nos. Ko približno ugotovi, kje je priboljšek skrit, mu ga ne pomagajte najti. Pustite; da ga najde sam. Če vam naključno prinese igračo, kjer je skrita hrana, ga pohvalite. Pes je na dobri poti učenja prinašanja. Igrice, kjer mora pes uporabljati nos, začnite tako, da mora poiskati svojo večerjo. Če boste skriti predmet vi, se skrijte za drevo, bodite tiho in počakajte, da pes sam ugotovi, kje ste. Ko vas najde, je to zanj velika nagrada. Psu se večkrat skrijte in ugotovili boste, da vas bo njegov pogled vedno pogosteje spremljal na sprehodih.
'Prinesi'
Pri tej dokaj zamotani igri mora pes najti predmet in ga prinesti. To je lahko žogica, frizbi, igračka ali mrtva raca. Predmet mora pobrati, ga prinesti vam in izpustiti v roko. Vaja je sestavljena iz več zaporednih vedenj: 'išči - poberi - sem - drži - sedi -izpusti'. 'Prinesi' je za psa odlična igrica, saj zadovolji več naravnih nagonov: iskanje, prenašanje in delo v skupini. Pes tako lahko lovi, položaj pa še vedno nadzorujete vi. Nekateri psi se tega ukaza naučijo laže kot drugi. Prinašalci so v njem pričako¬vano najboljši. Če ne znate dobro metati predmeta, se oborožite z loparjem ali posebnim metalcem žogic. Najprej naj bo pes pozoren na predmet. Vajo začnita v sobi, kjer ni motečih dejavnikov. Proti psu zakotalite žogico na vrvici (za lažji nadzor). Ko jo pobere, ga spodbudite, da pride k vam, in s posebnimi besedami ('priden, drži') pohvalite, ker drži žogico v gobcu. Recite 'hvala' in predmet zamenjajte za košček hrane. To vajo večkrat ponovite in postopoma povečujte razdaljo, s katere mora pes priti k vam. Na koncu ga naučite še, da se usede pred vas in drži predmet sekundo ali dve, preden izrečete ukaz za izpustitev 'hvala' in mu ponudite nagrado. Popolno prinašanje je zaporedje vaj, ki tvorijo verižno vedenje.
Če pes ne obvlada le enega člena, se veriga prelomi. Najšibkejši člen verige morate ponavljati ločeno, dokler ga pes zanesljivo ne obvlada. Nato se lahko vrnete k prinašanju.
Igra je poučna
Z igro lahko utrdite šolanje osnovne poslušnosti in nagradite pravilno vedenje. Če se igrate skrivalnice in se skrijete psu, bo kosmatinec tako nagrajen za prihajanje na odpoklic. Lahko mu tudi skrijete igračke ali položite sled s priboljškom, pes pa mora slediti vonju, dokler ne najde skritega koščka. Med igro se naučite, kako pes razmišlja. Ugotovite tudi, kako močno si želi sodelovanja z vami.
Igra potrdi vaše vodstvo
Med igro se tkejo vezi zaupanja med vami in psom. Tem bolj vam pes zaupa, tem lažje ga je šolati in utrjevati že osvojene vaje. Različne igrice so tudi najboljši način za prepletanje šolanja in igranja. Pes sploh ne bo razločil med delom in zabavo. Njegova pozornost bo usmerjena na vas, saj bo vedno obstajala možnost, da se kar naenkrat pred njim pojavi igrača. Preden se začnete igrati, morate zaradi lepšega življenja psa naučiti dva ukaza, 'stran' in 'izpusti'.
Učenje ukaza 'stran'
'Stran' je lahko tudi življenjsko pomemben ukaz, saj psa naučite, da ne pobira ostankov s ceste. Grizenje, lizanje ali požiranje neprimernih stvari, ki vodijo do bruhanja, driske, zastrupitve ali zagozdenja so med najpogostejšimi razlogi za obisk pri veterinarju. Priboljšek imejte na razprti dlani, tako da ga pes vidi. Ko ga bo hotel zgrabiti, zaprite dlan. Kuža se bo kmalu zmedeno odmaknil in morda tudi usedel. Za trenutek se je odpovedal hrani. Vajo ponovite, in ko kuža znova ne vzame koščka, recite 'stran'. Primerno vedenje pohvalite z besedami, kot je 'priden, stran'. To vajo ponovite večkrat zapored in roko postopoma spuščajte izpred pasjega smrčka na tla. Tam je vedno največ stvari, ki jih pes ne sme pojesti.
'Izpusti'
To je še eden od življenjsko pomembnih ukazov, poleg tega pa je tudi sestavni del učenja prinašanja predmeta. Najprej pripravite psa, da bo pozoren na zanimivo igračko, tako da mahate z njo ali jo vlečete po tleh. Če jo nežno podrgnete po dlaneh, bo na njej ostal tudi vaš vonj. Kuža bo zagotovo prijel igračke. Takrat mu pod nos pomolite priboljšek in recite 'izpusti'. Ko kuža zavoha hrano, bi moral sam od sebe izpustiti igračko. Poskusite jo ujeti, da ne preusmeri pozornosti psa, ko pade na tla.Kužku takoj zatem ukažite 'sedi'. Ko se usede, ga pohvalite in nagradite s hrano. Ta ukaz pomaga preprečiti skakanje za žogico v vaši roki. Postopoma priboljška ne uporabljajte več. Kuža zdaj obvlada temeljni del prinašanja. Na naslednji stopnji učenja ukaza 'izpusti' boste zahtevali, da se pes pred vas usede in šele nato izpusti predmet. Ko vam kuža prinese predmet, lahko za izpustitev uporabite tudi besedo 'hvala'.
Skrivalnice
Ta igra zadovolji potrebo po lovu in raziskovanju. Zelo je priročna. Nekatere igračke so oblikovane tako, da iz njih med premikanjem pada hrana. Tako igračo lahko ponudite psu, ko je sam doma. Psa odstranite v drugo sobo in medtem položite nekaj priboljškov (del naslednjega obroka) po prostoru. Ko ga spustite nazaj, s prstom potrkajte ob priboljšku na tleh. Vedno ko najde posamezni košček, recite 'išči'. To ponovite za vsak priboljšek. Ko se pes zanesljivo odziva na ukaz 'išči' - tako, da išče in najde priboljške, skrite na lahko dostopnih mestih, nadaljujte z naslednjo stopnjo, na kateri skrijete priboljške na težje dostopna mesta. Položite jih za pohištvo, v odprte papirnate vrečke ali v katero od igrač. Kuža lahko naučite tudi, da išče vas, ko se skrivate za drevesom. Bodite tiho in pustite psu, da uporabi svoj nos. Ko približno ugotovi, kje je priboljšek skrit, mu ga ne pomagajte najti. Pustite; da ga najde sam. Če vam naključno prinese igračo, kjer je skrita hrana, ga pohvalite. Pes je na dobri poti učenja prinašanja. Igrice, kjer mora pes uporabljati nos, začnite tako, da mora poiskati svojo večerjo. Če boste skriti predmet vi, se skrijte za drevo, bodite tiho in počakajte, da pes sam ugotovi, kje ste. Ko vas najde, je to zanj velika nagrada. Psu se večkrat skrijte in ugotovili boste, da vas bo njegov pogled vedno pogosteje spremljal na sprehodih.
'Prinesi'
Pri tej dokaj zamotani igri mora pes najti predmet in ga prinesti. To je lahko žogica, frizbi, igračka ali mrtva raca. Predmet mora pobrati, ga prinesti vam in izpustiti v roko. Vaja je sestavljena iz več zaporednih vedenj: 'išči - poberi - sem - drži - sedi -izpusti'. 'Prinesi' je za psa odlična igrica, saj zadovolji več naravnih nagonov: iskanje, prenašanje in delo v skupini. Pes tako lahko lovi, položaj pa še vedno nadzorujete vi. Nekateri psi se tega ukaza naučijo laže kot drugi. Prinašalci so v njem pričako¬vano najboljši. Če ne znate dobro metati predmeta, se oborožite z loparjem ali posebnim metalcem žogic. Najprej naj bo pes pozoren na predmet. Vajo začnita v sobi, kjer ni motečih dejavnikov. Proti psu zakotalite žogico na vrvici (za lažji nadzor). Ko jo pobere, ga spodbudite, da pride k vam, in s posebnimi besedami ('priden, drži') pohvalite, ker drži žogico v gobcu. Recite 'hvala' in predmet zamenjajte za košček hrane. To vajo večkrat ponovite in postopoma povečujte razdaljo, s katere mora pes priti k vam. Na koncu ga naučite še, da se usede pred vas in drži predmet sekundo ali dve, preden izrečete ukaz za izpustitev 'hvala' in mu ponudite nagrado. Popolno prinašanje je zaporedje vaj, ki tvorijo verižno vedenje.
Če pes ne obvlada le enega člena, se veriga prelomi. Najšibkejši člen verige morate ponavljati ločeno, dokler ga pes zanesljivo ne obvlada. Nato se lahko vrnete k prinašanju.
Preprečevanje grizenja
Za mladička je grizenje vaše roke s koničastimi zobmi in renčanje med tem vedenjem tako naravno kot spanje in hranjenje. To kužki počnejo v leglu, pasja igra pa je lahko precej groba. Če postane pregroba, ugriznjeni mladiček zacvili in se preneha igrati. Stop igra. Mladički se na način poskusov in napak učijo, kako nadzorovati moč svojega ugriza. Psa morate naučiti, da grize svoje igračke, ne vas.
Iskanje pozornosti
Mladički grizejo, da dobijo pozornost. Nekateri se tudi naučijo, kje so meje dopustnega vedenja in kako dominantni so lahko. Če je grizenje v mladosti dovoljeno, se tako vede tudi odrasel pes, to pa ni prav. Mladiček, ki grize, je ljubek in smešen, med grizenjem odraslega psa pa uživajo le čudni ljudje. Mladički se hitro naučijo, da z grizenjem dobijo vašo pozornost. Enako kot pri skakanju je tudi tukaj lažje učiti mladega psa. Nagrajujte le primerno vedenje. Ko vas pes ne grize, ga nagradite s pozornostjo in pohvalo. Če vas grize, naj ne dobi ničesar.
Vaja
Če želite odpraviti to težavo, se morate vesti kot pes. Mladički kaznujejo tistega, ki grize, tako, da prekinejo igro. Pravilo je: igre je konec, ko se pasji zobje dotaknejo človeške kože. Ko vas kuža kjerkoli ugrizne, zakričite kot poškodovan mladiček. Če je vaš mali razbojnik kot navita igrača in ga krik še bolj spodbudi, zatulite kot poškodovan slon. Moški celo lažje uporabijo tak način kot visoko in rezko vreščanje. Prekinite igro in zapustite mladička. Če so v sobi vrata, pojdite ven, jih zaprite in štejte do pet. Nato se vrnite v sobo in se ne menite za mladička. Če ste čez minuto prepričani, da je miren, mu ukažite, da se usede, da vzpostavite svojo avtoriteto, nato izrecite sprostitveni ukaz in se začnite igrati.
Grizenje in otroci
Mladički in otroci ponavadi drug drugega še spodbujajo k živahnemu vedenju, ob premočnem navdušenju pa pride do težav. Otroci se nepredvidljivo premikajo in kričijo. Kuža se še bolj razigra, če otrok pred njim teče in maha z rokami, pa naj bo to iz veselja ali strahu. Nikoli ne pustite novega psa in otrok brez nadzora. Otroke naučite, da se ob psu premikajo mirno, ko pa postane preveč razigran, naj se spremenijo v kip in kužka ne gledajo. Ko sta otrok in pes skupaj, naj ima kuža na voljo igračo za žvečenje, saj tako zmanjšate možnost, da bi kuža grizel otroka.
Iskanje pozornosti
Mladički grizejo, da dobijo pozornost. Nekateri se tudi naučijo, kje so meje dopustnega vedenja in kako dominantni so lahko. Če je grizenje v mladosti dovoljeno, se tako vede tudi odrasel pes, to pa ni prav. Mladiček, ki grize, je ljubek in smešen, med grizenjem odraslega psa pa uživajo le čudni ljudje. Mladički se hitro naučijo, da z grizenjem dobijo vašo pozornost. Enako kot pri skakanju je tudi tukaj lažje učiti mladega psa. Nagrajujte le primerno vedenje. Ko vas pes ne grize, ga nagradite s pozornostjo in pohvalo. Če vas grize, naj ne dobi ničesar.
Vaja
Če želite odpraviti to težavo, se morate vesti kot pes. Mladički kaznujejo tistega, ki grize, tako, da prekinejo igro. Pravilo je: igre je konec, ko se pasji zobje dotaknejo človeške kože. Ko vas kuža kjerkoli ugrizne, zakričite kot poškodovan mladiček. Če je vaš mali razbojnik kot navita igrača in ga krik še bolj spodbudi, zatulite kot poškodovan slon. Moški celo lažje uporabijo tak način kot visoko in rezko vreščanje. Prekinite igro in zapustite mladička. Če so v sobi vrata, pojdite ven, jih zaprite in štejte do pet. Nato se vrnite v sobo in se ne menite za mladička. Če ste čez minuto prepričani, da je miren, mu ukažite, da se usede, da vzpostavite svojo avtoriteto, nato izrecite sprostitveni ukaz in se začnite igrati.
Grizenje in otroci
Mladički in otroci ponavadi drug drugega še spodbujajo k živahnemu vedenju, ob premočnem navdušenju pa pride do težav. Otroci se nepredvidljivo premikajo in kričijo. Kuža se še bolj razigra, če otrok pred njim teče in maha z rokami, pa naj bo to iz veselja ali strahu. Nikoli ne pustite novega psa in otrok brez nadzora. Otroke naučite, da se ob psu premikajo mirno, ko pa postane preveč razigran, naj se spremenijo v kip in kužka ne gledajo. Ko sta otrok in pes skupaj, naj ima kuža na voljo igračo za žvečenje, saj tako zmanjšate možnost, da bi kuža grizel otroka.
Sprehod s psom
Ko so epidemiologi ugotovili, da imajo pasji skrbniki nižji krvni pritisk in nižjo raven trigliceridov kot ljudje, ki nimajo psov, so mislili, da je to le posledica življenja s psom, a so se motili. Nadaljnje raziskave so pokazale, da se pozitivni učinki pojavijo pri tistih skrbnikih, ki pse tudi sprehajajo. Sprehajanje koristi zdravju, zato psa peljite ven takoj, čeprav še ni popolnoma izšolan.
Varnost, nadzor in socializacija
Preden peljete psa ven, poskrbite za nekaj varnostnih ukrepov. Biti mora čipiran, na ovratnici pa mora imeti obesek z imenom. Pes gre rad na sprehod, saj je tam razburljivo. Pustite mu, da raziskuje zunanji svet, saj mora v mladosti dobiti veliko dobrih in različnih izkušenj,da se bo pozneje znal ustrezno odzvati v nepričakovanih razmerah. Sprehajajte se po različnih podlagah, kamor ne spadajole trava, pesek in asfalt, temveč na primer tudi svetleča marmornata tla. Pes naj se navadi različnih stopnic,prehodov in vrat,sprehajalcev na kolesu na kolesu ali rolki, tekačev, otroških vozičkov in prtljage na koleščkih. Z avtomobilom ga peljite na bencinsko postajo in v avtopralnico. Peljita se tudi z javnimi prevoznimi sredstvi. Pes naj spozna raznovrstnost prizorov, vonjev in zvokov na gradbišču.
Zelo zabavno je, ko kuža na sprehodu spoznava življenje, a naj sprehod ne postane le klepetanje z mimoidočimi. Da, vaš kuža je čudovit in ljubek, a ne pozabite svoje naloge. Zaenkrat uporabljate kratek povodec in ne raztegljivega za varovanje. Učenje pravilne hoje na povodcu vaju še čaka. Med srečanjem s psi naj bo povodec popuščen, pazite pa, da se ne zaplete s povodcem drugega psa. Zunanji svet je za psa vznemirljiv in razburljiv, vam pa predstavlja veliko izzivov. Kužka boste morali naučiti, naj ne skače na ljudi. Ko bo videl divje živali, kot je veverica, ali domače, kot so zajci in krave, mu bo nagon veleval, naj lovi. Tudi to vedenje boste morali preusmeriti. Samozavestni psi zunaj kar oživijo, nesamozavestnim, predvsem tistim, ki v mladosti niso bili dobro socializirani, pa je življenje stran od varnega zavetja doma strašno.
Mladički se lahko prestrašijo očitnih stvari, kot so veliki psi, bojijo pa se lahko tudi majhnih psov in celo nenadnega šelestenja listja. Prestrašen kuža bo morda poskušal zbežati, rep bo zvil pod trebuh, ušesa bo potegnil nazaj, tresel se bo, se skrival za vami, morda pa bo iz strahu hlastal, renčal ali grizel. Naj vas ne preplavi zaščitniški materinski čut - ne tolažite ga ali pestujte. Če to storite, boste psu nehote potrdili njegovo vedenje. Ne poskušajte ga odvleči do stvari, ki ga je prestrašila. Raje mu z norčavim vedenjem in glasom ter z igračkami, nagradami in igricami preusmerite pozornost na lepe stvari v naravi, da čim prej pozabi na strah. Če kuža še vedno ni miren, ga odpeljite stran od stvari, ki ga je prestrašila, dokler se ne pomiri. Tam se igrajte in mu ponudite priboljšek, da znova postane samozavesten. Če je mogoče, se postopoma približujte strašnemu predmetu ali položaju,kužka pa hvalite in nagrajujte,če je sproščen,vendar nikoli,če je prestrašen.
Učenje menjave
Šele ko dobite psa, se začnete zavedati, koliko nevarnih predmetov leži na ulicah in v naravi. Učenje menjave je pomembno in priročno takrat, ko želite, da kuža izpusti nekaj zanimivega in morda nevarnega (kosti, mrtvi glodavci, uporabljene brizgalke), saj bi predmet sicer pojedel. Menjavo večkrat vadite v hiši in na sprehodu od trenutka, ko dobite psa.
1. Psu dajte prazno igračo za žvečenje.
2. Ponudite mu priboljšek. Ko izpusti igračko, recite 'pusti' in ga nagradite.
3. Vajo ponovite večkrat zapored nekajkrat na dan. Ko kuža obvlada ukaz, stopnjujte vajo z dragocenejšim predmetom, kot je votla igračka s piškotorn, ki jo zamenjate za košček mesa.
4. Ko kuža obvlada tudi to vajo, vadite na ulici, kjer je veliko palic in smeti. V tej vaji naj se izurijo vsi družinski člani, vključno z odgovornimi otroki, da bo pes menjal z vsakim. Če nimate otrok, si jih izposodite - pazite le, če ste posvojili odraslega psa. Nekateri neomajno varujejo svojo lastnino. Dokler niste prepričani, da pes v nobenem primeru ne bo ugriznil, naj vaje ne izvajajo vaši ali drugi otroci.
Mislim, da boste svoj čas in denar najbolje vložili, če boste vsak teden obiskovali pasje igralne urice. Ponavadi se tja lahko vpišejo kužki, ki so mlajši od 16 tednov. Igralne urice so vredne svoje cene že zato, ker tam spoznamo druge skrbnike z zelo raznovrstnimi pasmami. Pasje igralne urice so lahko kaotične, če jih vodi slab vaditelj, dober vaditelj pa bo omogočil spoznavanje kužkov in ljudi v nadzorovanih razmerah. Tudi vi se boste hkrati učili, kako vzgajati psa. Igralne urice obiskujte v priznanem društvu.
Bodite dober sosed
Preden novega psa odpeljete ven, se pozanimajte o predpisih svojega kraja in skupnosti. Teh se vestno držite. Če menite, da so pravila zastavljena nesmiselno in proti psom (večina je takih), se proti njim borite z učinkovitim lobiranjem in ustreznimi zakoni. Lobisti, ki delujejo proti psom, so ponavadi zelo glasni in dejavni. Odgovorni pasji skrbniki se ponavadi ne vmešavajo v krajevne predpise, dokler ne ugotovijo, da so ogrožene njihove pravice. Ne pozabite, da je skrbništvo psa ena od najbolj razširjenih dejavnosti. Če bodo vaše pravice do sprehajanja psa kratene, se bo vašemu boju pridružilo veliko drugih skrbnikov. Najpomembnejše je, da s seboj vedno nosite vrečke za iztrebke in za psom vedno pospravite. Če ste vrečko pozabili in imate pri sebi le bankovce, jih uporabite! Večina 'sovražnikov psov' ponavadi ne sovraži psov, temveč njihove iztrebke. Ne pustite, da zaradi vašega psa nastane prepir, težave ne bo več.
Tem več dlake ima vaš pes, tem bolj se bo zunaj umazal. Kuža mora imeti svojo brisačo za sušenje kožuha. V posodi z vodo mu s tačk splaknite umazanijo in blato, pozimi pa tudi sol za posipanje cest. Če se pes povalja v iztrebkih (najboljši parfum za večino štirinožcev), ga umijte s šamponom. Tako boste odpravili grozen vonj in morebitno okužbo z garjami.
Če boste kdaj imeli vrt, boste psa lahko pustili samega z nekaj igračami za kratkočasenje, vodo in dovolj sence za počitek. Preden pustite novega psa prvič samega na vrtu, preverite, ali lahko preskoči ograjo, se splazi pod njo ali gre kar skoznjo. Odstranite vse, kar bi lahko pojedel, vključno s stvarmi, ki niso za uživanje, kot so gnojila in kemikalije.
Varnost, nadzor in socializacija
Preden peljete psa ven, poskrbite za nekaj varnostnih ukrepov. Biti mora čipiran, na ovratnici pa mora imeti obesek z imenom. Pes gre rad na sprehod, saj je tam razburljivo. Pustite mu, da raziskuje zunanji svet, saj mora v mladosti dobiti veliko dobrih in različnih izkušenj,da se bo pozneje znal ustrezno odzvati v nepričakovanih razmerah. Sprehajajte se po različnih podlagah, kamor ne spadajole trava, pesek in asfalt, temveč na primer tudi svetleča marmornata tla. Pes naj se navadi različnih stopnic,prehodov in vrat,sprehajalcev na kolesu na kolesu ali rolki, tekačev, otroških vozičkov in prtljage na koleščkih. Z avtomobilom ga peljite na bencinsko postajo in v avtopralnico. Peljita se tudi z javnimi prevoznimi sredstvi. Pes naj spozna raznovrstnost prizorov, vonjev in zvokov na gradbišču.
Zelo zabavno je, ko kuža na sprehodu spoznava življenje, a naj sprehod ne postane le klepetanje z mimoidočimi. Da, vaš kuža je čudovit in ljubek, a ne pozabite svoje naloge. Zaenkrat uporabljate kratek povodec in ne raztegljivega za varovanje. Učenje pravilne hoje na povodcu vaju še čaka. Med srečanjem s psi naj bo povodec popuščen, pazite pa, da se ne zaplete s povodcem drugega psa. Zunanji svet je za psa vznemirljiv in razburljiv, vam pa predstavlja veliko izzivov. Kužka boste morali naučiti, naj ne skače na ljudi. Ko bo videl divje živali, kot je veverica, ali domače, kot so zajci in krave, mu bo nagon veleval, naj lovi. Tudi to vedenje boste morali preusmeriti. Samozavestni psi zunaj kar oživijo, nesamozavestnim, predvsem tistim, ki v mladosti niso bili dobro socializirani, pa je življenje stran od varnega zavetja doma strašno.
Mladički se lahko prestrašijo očitnih stvari, kot so veliki psi, bojijo pa se lahko tudi majhnih psov in celo nenadnega šelestenja listja. Prestrašen kuža bo morda poskušal zbežati, rep bo zvil pod trebuh, ušesa bo potegnil nazaj, tresel se bo, se skrival za vami, morda pa bo iz strahu hlastal, renčal ali grizel. Naj vas ne preplavi zaščitniški materinski čut - ne tolažite ga ali pestujte. Če to storite, boste psu nehote potrdili njegovo vedenje. Ne poskušajte ga odvleči do stvari, ki ga je prestrašila. Raje mu z norčavim vedenjem in glasom ter z igračkami, nagradami in igricami preusmerite pozornost na lepe stvari v naravi, da čim prej pozabi na strah. Če kuža še vedno ni miren, ga odpeljite stran od stvari, ki ga je prestrašila, dokler se ne pomiri. Tam se igrajte in mu ponudite priboljšek, da znova postane samozavesten. Če je mogoče, se postopoma približujte strašnemu predmetu ali položaju,kužka pa hvalite in nagrajujte,če je sproščen,vendar nikoli,če je prestrašen.
Učenje menjave
Šele ko dobite psa, se začnete zavedati, koliko nevarnih predmetov leži na ulicah in v naravi. Učenje menjave je pomembno in priročno takrat, ko želite, da kuža izpusti nekaj zanimivega in morda nevarnega (kosti, mrtvi glodavci, uporabljene brizgalke), saj bi predmet sicer pojedel. Menjavo večkrat vadite v hiši in na sprehodu od trenutka, ko dobite psa.
1. Psu dajte prazno igračo za žvečenje.
2. Ponudite mu priboljšek. Ko izpusti igračko, recite 'pusti' in ga nagradite.
3. Vajo ponovite večkrat zapored nekajkrat na dan. Ko kuža obvlada ukaz, stopnjujte vajo z dragocenejšim predmetom, kot je votla igračka s piškotorn, ki jo zamenjate za košček mesa.
4. Ko kuža obvlada tudi to vajo, vadite na ulici, kjer je veliko palic in smeti. V tej vaji naj se izurijo vsi družinski člani, vključno z odgovornimi otroki, da bo pes menjal z vsakim. Če nimate otrok, si jih izposodite - pazite le, če ste posvojili odraslega psa. Nekateri neomajno varujejo svojo lastnino. Dokler niste prepričani, da pes v nobenem primeru ne bo ugriznil, naj vaje ne izvajajo vaši ali drugi otroci.
Mislim, da boste svoj čas in denar najbolje vložili, če boste vsak teden obiskovali pasje igralne urice. Ponavadi se tja lahko vpišejo kužki, ki so mlajši od 16 tednov. Igralne urice so vredne svoje cene že zato, ker tam spoznamo druge skrbnike z zelo raznovrstnimi pasmami. Pasje igralne urice so lahko kaotične, če jih vodi slab vaditelj, dober vaditelj pa bo omogočil spoznavanje kužkov in ljudi v nadzorovanih razmerah. Tudi vi se boste hkrati učili, kako vzgajati psa. Igralne urice obiskujte v priznanem društvu.
Bodite dober sosed
Preden novega psa odpeljete ven, se pozanimajte o predpisih svojega kraja in skupnosti. Teh se vestno držite. Če menite, da so pravila zastavljena nesmiselno in proti psom (večina je takih), se proti njim borite z učinkovitim lobiranjem in ustreznimi zakoni. Lobisti, ki delujejo proti psom, so ponavadi zelo glasni in dejavni. Odgovorni pasji skrbniki se ponavadi ne vmešavajo v krajevne predpise, dokler ne ugotovijo, da so ogrožene njihove pravice. Ne pozabite, da je skrbništvo psa ena od najbolj razširjenih dejavnosti. Če bodo vaše pravice do sprehajanja psa kratene, se bo vašemu boju pridružilo veliko drugih skrbnikov. Najpomembnejše je, da s seboj vedno nosite vrečke za iztrebke in za psom vedno pospravite. Če ste vrečko pozabili in imate pri sebi le bankovce, jih uporabite! Večina 'sovražnikov psov' ponavadi ne sovraži psov, temveč njihove iztrebke. Ne pustite, da zaradi vašega psa nastane prepir, težave ne bo več.
Tem več dlake ima vaš pes, tem bolj se bo zunaj umazal. Kuža mora imeti svojo brisačo za sušenje kožuha. V posodi z vodo mu s tačk splaknite umazanijo in blato, pozimi pa tudi sol za posipanje cest. Če se pes povalja v iztrebkih (najboljši parfum za večino štirinožcev), ga umijte s šamponom. Tako boste odpravili grozen vonj in morebitno okužbo z garjami.
Če boste kdaj imeli vrt, boste psa lahko pustili samega z nekaj igračami za kratkočasenje, vodo in dovolj sence za počitek. Preden pustite novega psa prvič samega na vrtu, preverite, ali lahko preskoči ograjo, se splazi pod njo ali gre kar skoznjo. Odstranite vse, kar bi lahko pojedel, vključno s stvarmi, ki niso za uživanje, kot so gnojila in kemikalije.
Viri energije pri psu
Psi potrebujejo energijo, ki se meri v kalorijah. Hranijo se z mesom in zelenjavo, energijo pa lahko črpajo iz kateregakoli dobrega vira beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, tako kot ljudje. Psi potrebujejo tudi organske sestavine, ki jih nenatančno imenujemo vitamini, in 12 različnih mineralov. Vse to omogoča normalno delovanje pasjega telesa. Nekaterih mineralov, kot je natrij, potrebujejo zelo veliko, drugih, kot je jod, pa neverjetno malo. Pomanjkanje vitaminov in mineralov pri psih, ki so hišni ljubljenčki, je, po mojih izkušnjah, zelo redko. Pogosteje pride do presežka, saj skrbniki dodajo različne snovi že tako odlično uravnoteženi prehrani. Če to delate tudi vi, boste psu nehote povzročili prehranske težave zaradi prevelike količine vitaminov in mineralov.
Različne energijske potrebe
Mladiček potrebuje dvakratno dnevno količino hrane odraslega psa od rojstva pa vse dokler ne zraste do polovične velikosti odrasle živali. Vnos energije mora biti še vedno večji za 50 odstotkov, dokler ne doseže končne velikosti. Ko mladiček zraste, morate zmanjšati količino energijske vrednosti. To pomeni, da psu ponudite manj hrane ali kupite mešanico za odraslega psa, saj visokoenergijska hrana ni več primerna. Resno obolenje lahko poveča potrebo po energiji, zato psu med boleznijo in okrevanjem nudite visokoenergijsko hrano.
Aminokisline
Beljakovine so sestavljene iz delčkov, imenovanih aminokisline, ki so gradniki telesa. Nekatere aminokisline lahko psi proizvajajo sami, drugih pa ne. Tiste, ki jih ne morejo proizvajati, imenujemo esencialne aminokisline. Visokokakovostne beljakovine, predvsem tiste, ki jih najdemo v mesu, vsebujejo ravno pravšnjo količino vseh desetih esencialnih aminokislin. Pes jih potrebuje za delovanje vseh življenjsko pomembnih delov telesa. Pomembne so tudi zaradi tvorjenja organskih verig, ki sodelujejo pri nastanku glukoze, tj. sladkorja, ki telo preskrbuje z energijo. Če pes lahko sam izbira hrano, bo izbral tako, ki ima veliko beljakovin. To je ponavadi meso.
Maščobe za energijo
Psi ponavadi zaužijejo več maščob kot ljudje. Vir dobrih maščob so živalska mast in olja iz različnih semen, na primer sončničnih. Maščobe so ponavadi sestavljene iz manjših delcev, t. i. maščobnih kislin. Pasje telo lahko nekatere proizvaja samo, esencialne maščobne kisline pa mora dobiti s hrano. Te maščobne kisline imajo pomembno vlogo pri sestavi in delovanju celic, poleg tega pa prenašajo vitamine A, D, E in K, ki so topni v maščobah. Psi imajo radi maščobo tako kot mi, ki jo uporabljamo za cvrtje, namaze in prelive. Proizvajalci pasje hrane poskrbijo, da hrana vsebuje veliko masti, saj je pomembna za pravilno delovanje telesa, poleg tega pa je dobrega okusa in vonja. Pse pri hrani najbolj privlači vonj po maščobi. Skupina esencialnih maščobnih kislin omega-S, kot sta DHA (dokosaheksanojska kislina) in EPA (eikosapentanojska kislina), zmanjšuje vnetja in pomaga pri učenju, skupina omega-o, kot sta linolna in arahidonska kislina, pa omogoča zdrav videz dlake ter pomaga pri strjevanju krvi in delovanju srca.
Sladkorji, škrob in vlaknine
Tretji vir energije so prebavljivi ogljikovi hidrati, ki jih ponavadi dobimo s kosmiči in stročnicami. Nekateri vsebujejo sladkorje, ponavadi glukozo ali fruktozo, ki se absorbirajo v črevesje, druge pa črevesni encimi razgradijo v sladkorje. Neprebavljivi ogljikovi hidrati ne razpadejo. Neprebavljeni potujejo iz tankega črevesa v debelega, kjer prebivajo mikroorganizmi, ki iz vlaken ustvarijo maščobne kisline, lahko pa tudi vetrove. Če ima mladiček napad vetrov, boste razumeli, od kod so prišli. Neprebavljivi ali topni ogljikovi hidrati so zdravi za psa. Čeprav povzročajo vetrove, uravnavajo količino glukoze v krvi, poleg tega pa obstajajo dokazi, da pozitivno vplivajo tudi na imunski sistem.
Preveč ali premalo
Veterinarji danes le redkokdaj vidimo psa, ki mu primanjkuje vitaminov ali mineralov, pogosto pa srečamo pse, ki trpijo za presežkom, za katerega so krivi dobronamerni skrbniki. Najpogostejše posledice čezmernega vnosa hranljivih snovi so številne težave s kostmi in sklepi, ki se razvijejo zaradi prevelike količine kalcija, s katerim skrbniki hranijo mladička. Zmerno gibanje najbolj ugodno vpliva na rastoče pse, tudi na tiste, ki najhitreje rastejo.
Lahko pride do napak
Leta 2001 je v Veliki Britaniji pasje skrbnike in veterinarje presenetil slab zadah psov. Ugotovili so, da je prišlo do nenamerne okužbe vitaminov in mineralov, ki jih hrani dodaja večina proizvajalcev. Leta 2007 se je v Severni Ameriki melamin, tj. kemikalija, ki jo najdemo v plastiki in gnojilu, znašel v konzervirani hrani. Za okužbo je bila kriva velika kitajska pošiljka glutena, ki ga uporabljajo kot vezivo v konzervirani hrani. Pošiljko so prejela podjetja Iams, Nestle, Purina, Hills, Pet Nutrition in nekaj drugih, vsa pa so svoje izdelke umaknila iz prodaje. Kanadski in newyorški znanstveniki so v nekaterih pošiljkah našli tudi strupeno kemikalijo aminopterin.
Doma pripravljena hrana
Če želite psu sami kuhati, ne pretiravajte s količino mesa, saj vsebuje le malo vitaminov A in D, predvsem pa premalo kalcija. Če bi psa hranili le z mesom, bi ga ubili. Izogibajte se tofuju in drugim izdelkom iz stročnic, predvsem pri psih z globokim prsnim košem. Taka hrana povzroča vetrove in poveča možnost življenjsko nevarne napihnjenosti.
Ne bodite presenečeni, če vam mladiček, predvsem pa odrasel pes, ne pusti do svoje posode. Hrana je za psa zelo pomembna, zato je razumljivo, da straži celo prazno posodo. Tako vedenje boste zlahka preprečili, težje pa ga boste odpravili,če se je zakoreninilo v miselnost vašega psa. Psa navadite, da hrano nežno vzame iz roke. Tako bo pozoren na vas. Usedite se tja, kjer ga boste hranili, in mu ponudite nekaj hrane v eni roki, z drugo pa ga božajte. Ponudite mu le malo hrane naenkrat. Če je imate v roki preveč, se bo raztresla in pes med jedjo ne bo več pozoren na vas in vaše dotike. V naslednjem koraku psa navadite, da se ga med jedjo lahko dotikate in mu vzamete posodo. Najprej med jedjo stojte ob njem in mu v posodo nekajkrat dodaj te slasten priboljšek. Z roko ga vmešajte med hrano. Pes bo razmišljal, kaj ste storili, da je hrana naenkrat okusnejša. Vajo stopnjujte tako, da mu pokažete priboljšek v roki, medtem pa dvignite posodo, vanjo postavite košček in jo položite nazaj na tla. Če to ponavljate sprva vsak dan, potem pa le občasno, se bo pes navadil začasne izgube hrane, zato je pozneje najverjetneje ne bo stražil.
Različne energijske potrebe
Mladiček potrebuje dvakratno dnevno količino hrane odraslega psa od rojstva pa vse dokler ne zraste do polovične velikosti odrasle živali. Vnos energije mora biti še vedno večji za 50 odstotkov, dokler ne doseže končne velikosti. Ko mladiček zraste, morate zmanjšati količino energijske vrednosti. To pomeni, da psu ponudite manj hrane ali kupite mešanico za odraslega psa, saj visokoenergijska hrana ni več primerna. Resno obolenje lahko poveča potrebo po energiji, zato psu med boleznijo in okrevanjem nudite visokoenergijsko hrano.
Aminokisline
Beljakovine so sestavljene iz delčkov, imenovanih aminokisline, ki so gradniki telesa. Nekatere aminokisline lahko psi proizvajajo sami, drugih pa ne. Tiste, ki jih ne morejo proizvajati, imenujemo esencialne aminokisline. Visokokakovostne beljakovine, predvsem tiste, ki jih najdemo v mesu, vsebujejo ravno pravšnjo količino vseh desetih esencialnih aminokislin. Pes jih potrebuje za delovanje vseh življenjsko pomembnih delov telesa. Pomembne so tudi zaradi tvorjenja organskih verig, ki sodelujejo pri nastanku glukoze, tj. sladkorja, ki telo preskrbuje z energijo. Če pes lahko sam izbira hrano, bo izbral tako, ki ima veliko beljakovin. To je ponavadi meso.
Maščobe za energijo
Psi ponavadi zaužijejo več maščob kot ljudje. Vir dobrih maščob so živalska mast in olja iz različnih semen, na primer sončničnih. Maščobe so ponavadi sestavljene iz manjših delcev, t. i. maščobnih kislin. Pasje telo lahko nekatere proizvaja samo, esencialne maščobne kisline pa mora dobiti s hrano. Te maščobne kisline imajo pomembno vlogo pri sestavi in delovanju celic, poleg tega pa prenašajo vitamine A, D, E in K, ki so topni v maščobah. Psi imajo radi maščobo tako kot mi, ki jo uporabljamo za cvrtje, namaze in prelive. Proizvajalci pasje hrane poskrbijo, da hrana vsebuje veliko masti, saj je pomembna za pravilno delovanje telesa, poleg tega pa je dobrega okusa in vonja. Pse pri hrani najbolj privlači vonj po maščobi. Skupina esencialnih maščobnih kislin omega-S, kot sta DHA (dokosaheksanojska kislina) in EPA (eikosapentanojska kislina), zmanjšuje vnetja in pomaga pri učenju, skupina omega-o, kot sta linolna in arahidonska kislina, pa omogoča zdrav videz dlake ter pomaga pri strjevanju krvi in delovanju srca.
Sladkorji, škrob in vlaknine
Tretji vir energije so prebavljivi ogljikovi hidrati, ki jih ponavadi dobimo s kosmiči in stročnicami. Nekateri vsebujejo sladkorje, ponavadi glukozo ali fruktozo, ki se absorbirajo v črevesje, druge pa črevesni encimi razgradijo v sladkorje. Neprebavljivi ogljikovi hidrati ne razpadejo. Neprebavljeni potujejo iz tankega črevesa v debelega, kjer prebivajo mikroorganizmi, ki iz vlaken ustvarijo maščobne kisline, lahko pa tudi vetrove. Če ima mladiček napad vetrov, boste razumeli, od kod so prišli. Neprebavljivi ali topni ogljikovi hidrati so zdravi za psa. Čeprav povzročajo vetrove, uravnavajo količino glukoze v krvi, poleg tega pa obstajajo dokazi, da pozitivno vplivajo tudi na imunski sistem.
Preveč ali premalo
Veterinarji danes le redkokdaj vidimo psa, ki mu primanjkuje vitaminov ali mineralov, pogosto pa srečamo pse, ki trpijo za presežkom, za katerega so krivi dobronamerni skrbniki. Najpogostejše posledice čezmernega vnosa hranljivih snovi so številne težave s kostmi in sklepi, ki se razvijejo zaradi prevelike količine kalcija, s katerim skrbniki hranijo mladička. Zmerno gibanje najbolj ugodno vpliva na rastoče pse, tudi na tiste, ki najhitreje rastejo.
Lahko pride do napak
Leta 2001 je v Veliki Britaniji pasje skrbnike in veterinarje presenetil slab zadah psov. Ugotovili so, da je prišlo do nenamerne okužbe vitaminov in mineralov, ki jih hrani dodaja večina proizvajalcev. Leta 2007 se je v Severni Ameriki melamin, tj. kemikalija, ki jo najdemo v plastiki in gnojilu, znašel v konzervirani hrani. Za okužbo je bila kriva velika kitajska pošiljka glutena, ki ga uporabljajo kot vezivo v konzervirani hrani. Pošiljko so prejela podjetja Iams, Nestle, Purina, Hills, Pet Nutrition in nekaj drugih, vsa pa so svoje izdelke umaknila iz prodaje. Kanadski in newyorški znanstveniki so v nekaterih pošiljkah našli tudi strupeno kemikalijo aminopterin.
Doma pripravljena hrana
Če želite psu sami kuhati, ne pretiravajte s količino mesa, saj vsebuje le malo vitaminov A in D, predvsem pa premalo kalcija. Če bi psa hranili le z mesom, bi ga ubili. Izogibajte se tofuju in drugim izdelkom iz stročnic, predvsem pri psih z globokim prsnim košem. Taka hrana povzroča vetrove in poveča možnost življenjsko nevarne napihnjenosti.
Ne bodite presenečeni, če vam mladiček, predvsem pa odrasel pes, ne pusti do svoje posode. Hrana je za psa zelo pomembna, zato je razumljivo, da straži celo prazno posodo. Tako vedenje boste zlahka preprečili, težje pa ga boste odpravili,če se je zakoreninilo v miselnost vašega psa. Psa navadite, da hrano nežno vzame iz roke. Tako bo pozoren na vas. Usedite se tja, kjer ga boste hranili, in mu ponudite nekaj hrane v eni roki, z drugo pa ga božajte. Ponudite mu le malo hrane naenkrat. Če je imate v roki preveč, se bo raztresla in pes med jedjo ne bo več pozoren na vas in vaše dotike. V naslednjem koraku psa navadite, da se ga med jedjo lahko dotikate in mu vzamete posodo. Najprej med jedjo stojte ob njem in mu v posodo nekajkrat dodaj te slasten priboljšek. Z roko ga vmešajte med hrano. Pes bo razmišljal, kaj ste storili, da je hrana naenkrat okusnejša. Vajo stopnjujte tako, da mu pokažete priboljšek v roki, medtem pa dvignite posodo, vanjo postavite košček in jo položite nazaj na tla. Če to ponavljate sprva vsak dan, potem pa le občasno, se bo pes navadil začasne izgube hrane, zato je pozneje najverjetneje ne bo stražil.
Dobra prehrana
S čim naj hranim svojega psa? Je mačja hrana za psa škodljiva? Koliko hrane naj pes dobi in kako pogosto naj ga hranim? Ali zaradi mesa postane agresiven? Zavedamo se, da je prehrana pomembna, zato nam ni vseeno, s čim hranimo svojega kosmatinca. Sestava dobre prehrane je preprosta: pes potrebuje toliko kalorij, da ostane suh in zdrav, več kalorij pa potrebujejo breje in doječe psice, mladiči, ki rastejo, in psi, ki okrevajo po bolezni. Predvsem mladički imajo visoke energijske potrebe.
Zakaj psi jejo kot psi
Tako kot ljudje so tudi psi roparji in priložnostni mrhovinarji. Najraje imajo meso in živalsko maščobo, ko pa tega ni na voljo, pojedo vse, kar najdejo, tudi jagode in koreninice. Preživijo lahko še ob tako skromni prehrani.
Suhi psi živijo dlje
V severni Evropi in Severni Ameriki je vsak tretji pes predebel. Pri velikem številu je to že oblika bolezenskega stanja. Leta 2006 so Američani objavili raziskavo, opravljeno na 48 labradorcih iz sedmih legel. Vsi so živeli v istem kraju, zanje so skrbele iste osebe in isti veterinarji. 24 psov je dobilo preveliko količino hrane in pri šestih letih starosti je rentgenska slika pokazala znake osteoartritisa kolkov. Drugih 24 psov je bilo suhih, saj so dobivali 25 odstotkov manj hrane kot njihovi bratci in sestrice. V tej skupini so se znaki osteoartritisa pokazali šele pri 12 letih. V povprečju so živeli tudi 18 mesecev dlje od debelih. Bistvo dobre hrane ni le okus. Uravnotežena prehrana omogoča kakovostnejše in daljše življenje.
Prehrana novega psa
Mladiček potrebuje hrano za rast in delovanje telesnih funkcij. Vzreditelj začne kužke odstavljati od materinega mleka pri treh tednih, ko je čas, da se navadijo na trdo hrano, sprva v obliki kaše. Nekateri vzreditelji pasjim briketom dodajo vodo ali kozje mleko, drugi psičke hranijo s konzervirano hrano za mladičke, tretji pa jim pripravijo vmešana jajca, zmleto meso ali otroške kosmiče. Po šestih tednih so mladički dokončno odstavljeni, materi pa se mleko počasi posuši. Dobijo šest obrokov dnevno. Ko mladiček pride v nov dom, potrebuje štiri obroke dnevno, pri treh mesecih mu ponudite tri obroke,pri šestih mesecih pa dva. Kupljena suha ali konzervirana hrana za mladičke ima večjo energijsko vrednost ter vsebuje več vitaminov in mineralov kot hrana za odrasle pse. Kupite težke posode za hrano in vodo, da ne bodo drsele po sobi in jih kuža ne bo mogel prevrniti. Keramične posode so dobra izbira.
Vrste in znamke
Industrijska hrana je lahko konzervirana (75-80-odstotna vlaga), polsuha (15-30-odstotna vlaga) in suha (6-1O-odstotna vlaga). Suha in polsuha hrana ponavadi vsebujeta več ogljikovih hidratov z visoko vsebnostjo energije, konzervirana hrana pa vsebuje več živalskih beljakovin in maščob. Konzervirana hrana ni nič boljša ali slabša od suhe. Odločite se za tako obliko, ki vam bolj ustreza in je psu okusnejša. Cene pasje hrane se zelo razlikujejo. Tukaj velja staro pravilo - dražji proizvod je ponavadi bolj kakovosten: Najcenejša hrana vsebuje najcenejše sestavine, najdražja pa najkakovostnejše. Ekološka proizvodnja pasje hrane ni več značilna le za manjše proizvajalce. Proizvajajo jo tudi večja in uveljavljena podjetja.
Kaj dodajo proizvajalci
Vse različice pripravljene hrane vsebujejo toliko vitaminov in mineralov, kot jih pes potrebuje. Nekatere sestavine, kot je vitamin E, delujejo kot antioksidanti, ki preprečujejo poškodbo hranljivih snovi v hrani. Ko jih pes zaužije, v telesu preprečujejo nastanek škodljivih prostih radikalov. Antioksidante imenujemo tudi uničevalci prostih radikalov. Hrana za velike pasme včasih vsebuje tudi hranilne snovi, kot je glukozamin, ki naj bi ščitile in pomagale obnavljati hrustanec in kostna tkiva. Znanstveniki še niso prepričljivo dokazali pozitivnega učinka teh sestavin, znano pa je, da ne povzročajo težav. Dietna hrana za predebele in neaktivne pse vsebuje netopne vlaknine, kot so celuloza in otrobi. Take nizkokalorične sestavine najdemo tudi v hrani za določene pasme ki so nagnjene k debelosti, na primer labradorec. Hrana dobi okus iz različnih žvalskih in rastlinskih virov, zanimivo pa je, da so nekaterim priboljškom dodane umetne dišave, kot sta dimljena hrana in slanina, da pritegnejo človeškega kupca. Hrana včasih vsebuje zelišča, ki izboljšajo okus ali imajo domnevne ali dokazane zdravilne učinke. Predvsem cenejša hrana je obarvana z umetnimi barvil, da je videti svetlejša in bolj mesena. Večkrat so uporabljena tudi naravna barvila, kot sta klorofil iz zelenih rastlin in karoten iz korenja.
Zakaj psi jejo kot psi
Tako kot ljudje so tudi psi roparji in priložnostni mrhovinarji. Najraje imajo meso in živalsko maščobo, ko pa tega ni na voljo, pojedo vse, kar najdejo, tudi jagode in koreninice. Preživijo lahko še ob tako skromni prehrani.
Suhi psi živijo dlje
V severni Evropi in Severni Ameriki je vsak tretji pes predebel. Pri velikem številu je to že oblika bolezenskega stanja. Leta 2006 so Američani objavili raziskavo, opravljeno na 48 labradorcih iz sedmih legel. Vsi so živeli v istem kraju, zanje so skrbele iste osebe in isti veterinarji. 24 psov je dobilo preveliko količino hrane in pri šestih letih starosti je rentgenska slika pokazala znake osteoartritisa kolkov. Drugih 24 psov je bilo suhih, saj so dobivali 25 odstotkov manj hrane kot njihovi bratci in sestrice. V tej skupini so se znaki osteoartritisa pokazali šele pri 12 letih. V povprečju so živeli tudi 18 mesecev dlje od debelih. Bistvo dobre hrane ni le okus. Uravnotežena prehrana omogoča kakovostnejše in daljše življenje.
Prehrana novega psa
Mladiček potrebuje hrano za rast in delovanje telesnih funkcij. Vzreditelj začne kužke odstavljati od materinega mleka pri treh tednih, ko je čas, da se navadijo na trdo hrano, sprva v obliki kaše. Nekateri vzreditelji pasjim briketom dodajo vodo ali kozje mleko, drugi psičke hranijo s konzervirano hrano za mladičke, tretji pa jim pripravijo vmešana jajca, zmleto meso ali otroške kosmiče. Po šestih tednih so mladički dokončno odstavljeni, materi pa se mleko počasi posuši. Dobijo šest obrokov dnevno. Ko mladiček pride v nov dom, potrebuje štiri obroke dnevno, pri treh mesecih mu ponudite tri obroke,pri šestih mesecih pa dva. Kupljena suha ali konzervirana hrana za mladičke ima večjo energijsko vrednost ter vsebuje več vitaminov in mineralov kot hrana za odrasle pse. Kupite težke posode za hrano in vodo, da ne bodo drsele po sobi in jih kuža ne bo mogel prevrniti. Keramične posode so dobra izbira.
Vrste in znamke
Industrijska hrana je lahko konzervirana (75-80-odstotna vlaga), polsuha (15-30-odstotna vlaga) in suha (6-1O-odstotna vlaga). Suha in polsuha hrana ponavadi vsebujeta več ogljikovih hidratov z visoko vsebnostjo energije, konzervirana hrana pa vsebuje več živalskih beljakovin in maščob. Konzervirana hrana ni nič boljša ali slabša od suhe. Odločite se za tako obliko, ki vam bolj ustreza in je psu okusnejša. Cene pasje hrane se zelo razlikujejo. Tukaj velja staro pravilo - dražji proizvod je ponavadi bolj kakovosten: Najcenejša hrana vsebuje najcenejše sestavine, najdražja pa najkakovostnejše. Ekološka proizvodnja pasje hrane ni več značilna le za manjše proizvajalce. Proizvajajo jo tudi večja in uveljavljena podjetja.
Kaj dodajo proizvajalci
Vse različice pripravljene hrane vsebujejo toliko vitaminov in mineralov, kot jih pes potrebuje. Nekatere sestavine, kot je vitamin E, delujejo kot antioksidanti, ki preprečujejo poškodbo hranljivih snovi v hrani. Ko jih pes zaužije, v telesu preprečujejo nastanek škodljivih prostih radikalov. Antioksidante imenujemo tudi uničevalci prostih radikalov. Hrana za velike pasme včasih vsebuje tudi hranilne snovi, kot je glukozamin, ki naj bi ščitile in pomagale obnavljati hrustanec in kostna tkiva. Znanstveniki še niso prepričljivo dokazali pozitivnega učinka teh sestavin, znano pa je, da ne povzročajo težav. Dietna hrana za predebele in neaktivne pse vsebuje netopne vlaknine, kot so celuloza in otrobi. Take nizkokalorične sestavine najdemo tudi v hrani za določene pasme ki so nagnjene k debelosti, na primer labradorec. Hrana dobi okus iz različnih žvalskih in rastlinskih virov, zanimivo pa je, da so nekaterim priboljškom dodane umetne dišave, kot sta dimljena hrana in slanina, da pritegnejo človeškega kupca. Hrana včasih vsebuje zelišča, ki izboljšajo okus ali imajo domnevne ali dokazane zdravilne učinke. Predvsem cenejša hrana je obarvana z umetnimi barvil, da je videti svetlejša in bolj mesena. Večkrat so uporabljena tudi naravna barvila, kot sta klorofil iz zelenih rastlin in karoten iz korenja.
Naročite se na:
Objave (Atom)