Pretirana skrb za mladiče pri psu

Pri vzreji mladičev poznamo tudi na srečo redko težavo, da psica mati svoje mladiče preveč intenzivno liže in jim tako povzroči rane, največkrat na trebuhu.

Lizanje mladičev je pomemben sestav­ni del skrbi za mladiče. Ni pojasnjeno, zakaj so nekatere psice nagnjene k temu, da psičke močno ližejo, prav do ran. Vzrok za to je tako stres kot genske predispozicije. Določeno vlogo lahko ima tudi to, da so tiste psice, ki so bile vzrejene s stekle­ničko, pogosto slabše matere od tistih, ki jih je vzredila ljubeča, izku­šena psica.

To, da psica liže mladiče, je dobro za telesno nego. Še posebno masaža trebuha je za mladiče v zgodnjih obdobjih življenjsko pomembna, ker spodbuja delovanje črevesja. V začetku namreč še niso sposobni, da bi sami brez te spodbude izločali iztrebke. Ne samo zato, da bi pri naslednjih leglih izključili podobne zaplete, temveč predvsem zato, da v vzrejno linijo ne bi vnesli genskih napak, s takimi psicami in njihovimi mladiči ne smemo nadaljevati vzreje.

Ne poznamo nobenih ukrepov, s ka­terimi bi lahko spremenili to vedenje psice. Kar pa zadeva mladiče, moramo poskrbeti za dve stvari: rane moramo oskrbeti in ne smemo dovoliti, da bi se pripetljaji nadaljevali. Idealno bi bilo, če bi lahko psico nadzorovali v takšnem obsegu, da bi skrbela za svoje mladiče, ne da bi jih preveč lizala. Včasih pa je boljše, če jih vzredi nado­mestna mati z zanesljivim nagonom. Dojilja ima tukaj posebno pomembno nalogo, kajti zanesljivo in ljubeče rav­nanje z mladiči je še kako pomembno za normalen razvoj. Čeprav to ni najboljše za socializacijo z drugimi psi, lahko mladiče v nuji vzredimo tudi sami. Pozneje jih poskušamo spet spraviti k psici ali pa lahko zmanjšamo nadzor, če vidimo, da stiki potekajo brez napadalnosti in pretirane skrbi za mladiče. 

Pretirana skrb za mladiča

Napad na mladiče, ubijanje in žretje mladičev pri psu

Čeprav redko, vendar se kljub temu včasih zgodi, da kaka psica napade svojega mladiča, ga ubije ali celo požre. Sploh pa ni nenavadno, če se psica tako vede do tujih mladičev.

Če se mati psica vede do mladičev napadalno ali celo kanibalsko, je možnih več vzrokov. Lahko je psica v svojem okolju izpostavljena preve­likemu stresu, po drugi strani pa se od časa do časa dogaja, da zavrže enega ali več mladičev, če ti kažejo kakšne nepravilnosti ali bolezni. Poleg tega sta lahko vzroka tudi pomanjklji­va prehrana in hormonska neuravno­vešenost.Če ne pride v poštev nobeden od teh vzrokov, gre lahko za pravo vedenjsko motenost pri materi psici. To pomeni, da se ni sposobna primerno odzivati na dražljaje, ki prihajajo od mladičev. Verjetno je to gensko pogojeno. Po svoje je človek kriv takšnih primerov, ki so prej izjema kot pravilo, kajti s svojim vzrejnim izborom je močno posegal v naravne procese in tako so prevladali genski programi, ki v naravi ne bi imeli nobenih nežnosti. Nobene nenormalnosti pa ne pomeni vedenje tuje psice, če napade, ubije ali požre mladiče iz tujega legla. To dela v okvirih naravnih pravil igre, kjer je vsak posameznik usmerjen v to, da razširja samo svoje gene. Glede na to, kakšen položaj imata psici, ki živita v istem gospodinjstvu, se lahko tudi znotraj družinskega kroga zgodi, da ena psica ubije celo leglo druge.

Za napadalno vedenje psice matere pri vzreji načelno ni nobene terapije. Zato se moramo osredotočiti na to, da mladiče obvarujemo pred napadi. Ker lahko gensko komponento le zelo redkokdaj nedvomno izključimo, moramo to mater in prav tako njene mladiče strogo izključiti iz vzreje.

Napad na mladiče, ubijanje in žretje mladičev pri psu

Čeprav redko, vendar se kljub temu včasih zgodi, da kaka psica napade svojega mladiča, ga ubije ali celo požre. Sploh pa ni nenavadno, če se psica tako vede do tujih mladičev.

Če se mati psica vede do mladičev napadalno ali celo kanibalsko, je možnih več vzrokov. Lahko je psica v svojem okolju izpostavljena preve­likemu stresu, po drugi strani pa se od časa do časa dogaja, da zavrže enega ali več mladičev, če ti kažejo kakšne nepravilnosti ali bolezni. Poleg tega sta lahko vzroka tudi pomanjklji­va prehrana in hormonska neuravno­vešenost.Če ne pride v poštev nobeden od teh vzrokov, gre lahko za pravo vedenjsko motenost pri materi psici. To pomeni, da se ni sposobna primerno odzivati na dražljaje, ki prihajajo od mladičev. Verjetno je to gensko pogojeno. Po svoje je človek kriv takšnih primerov, ki so prej izjema kot pravilo, kajti s svojim vzrejnim izborom je močno posegal v naravne procese in tako so prevladali genski programi, ki v naravi ne bi imeli nobenih nežnosti. Nobene nenormalnosti pa ne pomeni vedenje tuje psice, če napade, ubije ali požre mladiče iz tujega legla. To dela v okvirih naravnih pravil igre, kjer je vsak posameznik usmerjen v to, da razširja samo svoje gene. Glede na to, kakšen položaj imata psici, ki živita v istem gospodinjstvu, se lahko tudi znotraj družinskega kroga zgodi, da ena psica ubije celo leglo druge.

Za napadalno vedenje psice matere pri vzreji načelno ni nobene terapije. Zato se moramo osredotočiti na to, da mladiče obvarujemo pred napadi. Ker lahko gensko komponento le zelo redkokdaj nedvomno izključimo, moramo to mater in prav tako njene mladiče strogo izključiti iz vzreje.