Nezadostna socializacija pri psu

(negotovost v stiku s psi, ljudmi in v neznanih okoliščinah)

Težava

Sorazmerno veliko psov ima težave z novimi in neznanimi okoliščinami. To sega od rahle plahosti do rednih napadov strahu. Prav tako spremenlji­vi so sprožiici bojazni. Nekateri psi se bojijo neznanih ljudi, drugi psov in tretji vseh novih okoliščin, ne glede na to, kdo ali kaj v njih sodeluje. V to skupino vedenjskih težav spada tudi strah v cestnem prometu. Živali na videz brezciljno vlečejo na povodcu, da bi se čim hitreje oddaljili od strah vzbujajočega dražljaja. Najpogostejši odzivi psa, ki ga zajema strah, so: želja po begu, drgetanje, zvišan srčni utrip in pospešeno dihanje, neobvladano izločanje urina in blata, pomanjkljivo odzivanje na ukaze, otrplost ali pa tudi napadalnost.

Vzrok

Izraz pomanjkljiva socializacija pomeni, da pes v svojem zgodnjem razvojnem obdobju, ko je bil posebno dojemljiv za vse nove vtise in je bilo njegovo ravnanje še neizkušeno in le malo obremenjeno s strahom, ni »predelal« dovolj različnih dražljajev. Ali pa je odraščal v okolju, ki je bilo drugačno kot njegove poznejše življenjske razmere. Na vse to, česar v tem času ni spoznal, se bo pozneje odzival boječe in previdno. Bolj ko je okolju, v katerem je odra­stel, primanjkovalo dražljajev, toliko večje so pozneje prilagoditvene težave. Mnogi odzivi zaradi strahu so se z učenjem še okrepili. Tudi nagnje­nost k begu in s tem močno vlečenje na vrvici se okrepita zaradi učnih procesov. V tem primeru je vlečenje oblika vedenja, ko se pes sam nagradi: ko mu uspe ustvariti večjo razdaljo med sabo in dražljajem, ki mu vzbuja strah, se mu ni več treba ukvarjati z danimi okoliščinami.

Posebnosti

Načelno ni prav, da obravnavamo pomanjkljivo socializacijo kot samo­stojno težavo, saj je pravzaprav vzrok za najrazličnejše probleme. Kljub temu ji bomo tukaj namenili posebno poglavje. Lahke oblike pomanjkljive socializacije le s težavo uvrstimo drugam; kažejo se v tem, da pes kar dobro obvlada vsakdanje okoliščine, stresno pa se odziva samo v okolju, ki ga ni navajen.

Preprečevanje težave

Že zgodaj morate paziti, da psu med njegovo socializacijo približate stvari, ki so pozneje v njegovem okolju. To pomeni, da mora, če bo živel v mestu, nujno spoznati cestni promet. Za obširno in dobro socializacij o so pomembni intenzivni pozitivni stiki z ljudmi, drugimi psi in drugimi žival­skimi vrstami, prav tako pa možnost, da spozna javna vozila, stopnice, dvigala, vodo, hrup in še veliko dru­gega.

Predlog za odpravljanje

Po prvih štirih mesecih ne moremo več nadomestiti pomanjkljive socializa­cije. Kljub temu pa ni nemogoče obvla­dati strahu pri pomanjkljivo socializira­ni živali. Za to imamo na voljo različne pre­vzgojne postopke, kot sta desenzi­bilizacija ali nasprotno pogojevanje. Učenje, ki ga želimo s temi metodami doseči pri psu, v nasprotju s potekom v ob­dobju socializacije ni oblikovalne narave. Preden začnemo s posebno vadbo, moramo čim natančneje ugotoviti, kateri dražljaj sproža strah. Če se strah izrazi s poznejšim napadalnim odzivom na ljudi, je pomembno, da tisti, ki pomagajo pri vadbi, pazijo na govorico svojega telesa. To, da se narediš majhnega, da odvrneš pogled in da ostaneš miren, sporoča psu, da smo miroljubni; dominantne ali napadalne kretnje - če gremo proti psu ali ga primemo od zgoraj - pa ga še dodatno vznemirijo. Pri odpravljanju težav pomanjkljivo socializiranega psa so zelo priporočlji­ve vaje za sprostitev. Poleg tega morate pri psu krepiti samozaupanje. Pri psih, ki poskušajo iz strahu pred določenim dražljajem pobegniti in močno vlečejo na vrvici, je v posebno pomoč upora­ba pasje oglavnice. V hudih primerih se je poleg odprav­ljanja težav pokazalo uspešno dajanje zdravil. O tem se pogovorite z vete­rinarjem. Pri uporabi zdravil je najpomembnejše, da ta ne vplivajo na učne sposobnosti, ker bi to zaviralo vzporedno potekajoče odpravljanje težav.