Obstaja vrsta različnih načinov, da spremenimo vedenje psa in mu prenesemo nove učne vtise. Našteli bomo najpogostejše, poleg tega so za nekatere sestavljeni posebni programi vadbe.
Načelo desenzibilizacije
Pri desenzibilizaciji poskušamo psa korak za korakom navaditi na določen negativni dražljaj. Ta način se dobro obnese recimo pri bolezenskem strahu pred zvoki (fobija zvoka). Na dražljaj, ki sproža strah in na katerega želimo psa navaditi, mora biti v sproščenem okolju sprva manj slišen, potem pa se intenzivnost lahko stopnjuje.
Načelo nasprotnega pogojevanja
Načelo nasprotnega pogojevanja lahko uporabimo takrat, če določen dražljaj pri psu prikliče negativno čustveno stanje - strah ali napadalnost, ki potem povzroči nezaželeno vedenje. Ob pomoči nasprotnega pogojevanja dobi ta dražljaj nevtralen ali pozitiven pomen. Na primer: ko pes zagleda človeka, ki ga navdaja s strahom, se začne razposajeno igrati, namesto da bi občutil strah.
Načelo ekstinkcije
Določeno vedenje se psu ne zdi več »pohvalno«, če zanj ni več pohvaljen. Pohvala se tako nanaša na pozitivno pa tudi na negativno potrditev vedenja. Če se za psa sploh ne zmenimo, bo opustil svoje vedenje. To označimo kot oslabitev (= ekstinkcija). Ta način je zelo primeren za odpravljanje vedenja, s katerim želi vzbujati pozornost.
Načelo izoblikovanja
Kot izoblikovanje označujemo način, s katerim psa naučimo kompleksnega dejanja, tako da najmanjša posamezna dejanja podkrepimo z nagrado. Ta dejanja vadimo neodvisno drugo od drugega in jih potem postopoma povežemo. Če pri tem izberemo obrnjen vrstni red pri povezovanju verige dejanj, pes vedno pričakuje nagrado šele po zadnjem opravljenem dejanju.
Načelo pogojenega odpora
Načelo pogojenega odpora je oblika klasičnega pogojevanja. Posebno dobro ga lahko uporabimo pri problematičnem vedenju med zauživanjem hrane, če bi recimo radi odvadili psa, da bi žrl blato in druge stvari, ki jih najde v svojem okolju. Če s posebnimi sredstvi obdelamo to nesnago, lahko sprožimo gnus in dražljaje bruhanja. To so neprijetna refleksna dejanja, na katera pes nima vpliva, vendar jih potem poveže z nekoč nevtralnim dražljajem iz okolja (najdeno nesnago).
Načelo pogojenega poželenja
Pogojeno poželenje je tudi oblika klasične pogojenosti in je tako vedno v povezavi z refleksnim dejanjem. Učinkuje pri navajanju na čistočo pa tudi pri težavah s strahom (tako imenovani strah pred strahom) ali pri drugih refleksnih dejanjih, recimo pri parjenju. Tako se psi pri uspešnem parjenju tudi nezavedno navadijo na vsakokratno okolje, ki jim po večkratni ponovitvi samo zadostuje za dražljaj, da v njih sproži spolno vzburjenost.
Načelo pogojene zavrtosti
Pri pogojeni zavrtosti, ki je vrsta instrumentalnega učenja, mora pes povezati, da ima določeno dejanje za posledico kazen, ki jo občuti kot neprijetno. Zato tega v prihodnosti sploh ne bo več storil ali vsaj ne tako pogosto.
Načelo učenja na podlagi uspeha
Tudi ta način lahko uvrstimo med instrumentalno učenje. Temelji na tem, da dejanje pomeni za psa določeno nagrado in ga zato večkrat stori. To načelo že od nekdaj uporabljamo pri psih in je trdno zasidrano tudi v sodobni vzgoji psov. Uporabljamo ga vsak dan, pri tem psa za pravilno izvedbo ukaza nagradimo s hrano, pohvalo, igro ali božanjem.
Načelo preplavljanja z dražljaji
Pri preplavljaniu z dražljaji psa za tako dolgo izpostavimo dražljaju, ki povzroča strah, dokler se nanj ne odziva več. Za laike to odpravljanje težave ni primerno, ker se pri tem načinu učenja stres lahko razvije do neverjetnega obsega. Preplavljanje z dražljaji naj se zato uporablja samo pod strokovnim vodstvom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar