V tem članku se bomo skušali kar najbolj pomuditi pri posameznih težavah, urejenih po funkcijskih področjih, govorili bomo o možnih vzrokih in njihovih posebnostih pa tudi o preprečevanju in odpravljanju težav ter zdravstvenih ukrepih. Vsekakor želim na tem mestu izrecno poudariti, da ti napotki nikakor niso splošno veljavna navodila. Vsak pes je drugačen in se mora prilagoditi svojemu okolju, zato tudi pri odpravljanju težav ne moremo uporabiti samo enega idealnega obrazca. Temeljno pri odpravljanju težav je, da vedenje natančno opazujemo in pravilno opredelimo. Samo na tej podlagi lahko izdelamo obetaven program za odpravljanje vedenjskih težav. Za to pa je potrebno natančno poznavanje normalnega vedenja vrste in pasme pa tudi različnih možnih diagnoz. Pri postavljanju diagnoz za težave pri vedenju (moteno vedenje) se mi zdi smiselno navesti lep stavek:
»Vsaka žival ima pravico, da ima sočasno več bolezni.«
Če se hkrati pojavita dve težavi ali več - tudi z različnih področij - to ni nobena redkost. V takšnih primerih se mi zdi pravi sogovornik veterinar, ki se je specializiral za odpravljanje vedenjskih težav, ker naj bi izključil tudi zdravstvene težave, ki se prav tako lahko pokažejo s spremenjenim vedenjem. V nekaterih primerih, posebno če ste pri izvajanju kakega posebnega programa odpravljanja težav negotovi, je najbolje, da tesno sodelujete s kakim dobro usposobljenim trenerjem psov. Pri odpravljanju težavnega vedenja ne moremo natanko določiti, koliko časa bo trajalo, da bo težava rešena. Sami sebi boste naredili veliko uslugo, če boste upoštevali tudi sebe in si pri načrtu odpravljanja težav ne boste postavljali časovnih okvirov - ali pa naj bodo ti vsaj zelo široki. Če boste dovolj motivirani in potrpežljivi, če boste resnično želeli rešiti težavo in če ne boste dovolili, da bi vam tako imenovane mrtve točke vzele pogum, boste spoznali, da gre po določenem času ali pa po oviri, ki se vam je sprva zdela nepremostljiva, vse veliko hitreje in lažje.
Strah
Tudi pri psih je strah normalen odziv na različne dražljaje, ki jih doživljajo v vsakdanjem življenju. Občutljivost, s katero se odziva prestrašen pes, je pri vsaki živali drugačna. Povečini jo določa stopnja socializacije pa tudi druge prejšnje izkušnje in genska zasnova. Oblike vedenja, ki jih pes pokaže v okoliščinah, ko se boji, segajo od izražanja podrejenosti - kako se narediti majhnega, stisniti rep med noge, uleči se na hrbet, dvigniti šapo, stisniti uhlje ob glavo - do telesnih znamenj močnega stresa, povečanega srčnega utripa in frekvence dihanja, driske, neobvladanega izločanja urina in blata, slinjenja in bruhanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar