torek, 31. julij 2012

Viri energije pri psu

Psi potrebujejo energijo, ki se meri v kalorijah. Hranijo se z mesom in zelenjavo, energijo pa lahko črpajo iz kateregakoli dobrega vira beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, tako kot ljudje. Psi potrebujejo tudi organske sestavine, ki jih nenatančno imenujemo vitamini, in 12 različnih mineralov. Vse to omogoča normalno delovanje pasjega telesa. Nekaterih mineralov, kot je natrij, potrebujejo zelo veliko, drugih, kot je jod, pa neverjetno malo. Pomanjkanje vitaminov in mineralov pri psih, ki so hišni ljubljenčki, je, po mojih izkušnjah, zelo redko. Pogosteje pride do presežka, saj skrbniki dodajo različne snovi že tako odlično uravnoteženi prehrani. Če to delate tudi vi, boste psu nehote povzročili prehranske težave zaradi prevelike količine vitaminov in mineralov.

Različne energijske potrebe
Mladiček potrebuje dvakratno dnevno količino hrane odraslega psa od rojstva pa vse dokler ne zraste do polovične velikosti odrasle živali. Vnos energije mora biti še vedno večji za 50 odstotkov, dokler ne doseže končne velikosti. Ko mladiček zraste, morate zmanjšati količino energijske vrednosti. To pomeni, da psu ponudite manj hrane ali kupite mešanico za odraslega psa, saj visokoenergijska hrana ni več primerna. Resno obolenje lahko poveča potrebo po energiji, zato psu med boleznijo in okrevanjem nudite visokoenergijsko hrano.

Aminokisline
Beljakovine so sestavljene iz delčkov, imenovanih aminokisline, ki so gradniki telesa. Nekatere aminokisline lahko psi proizvajajo sami, drugih pa ne. Tiste, ki jih ne morejo proizvajati, imenujemo esencialne aminokisline. Visokokakovostne beljakovine, predvsem tiste, ki jih najdemo v mesu, vsebujejo ravno pravšnjo količino vseh desetih esencialnih aminokislin. Pes jih potrebuje za delovanje vseh življenjsko pomembnih delov telesa. Pomembne so tudi zaradi tvorjenja organskih verig, ki sodelujejo pri nastanku glukoze, tj. sladkorja, ki telo preskrbuje z energijo. Če pes lahko sam izbira hrano, bo izbral tako, ki ima veliko beljakovin. To je ponavadi meso.

Maščobe za energijo
Psi ponavadi zaužijejo več maščob kot ljudje. Vir dobrih maščob so živalska mast in olja iz različnih semen, na primer sončničnih. Maščobe so ponavadi sestavljene iz manjših delcev, t. i. maščobnih kislin. Pasje telo lahko nekatere proizvaja samo, esencialne maščobne kisline pa mora dobiti s hrano. Te maščobne kisline imajo pomembno vlogo pri sestavi in delovanju celic, poleg tega pa prenašajo vitamine A, D, E in K, ki so topni v maščobah. Psi imajo radi maščobo tako kot mi, ki jo uporabljamo za cvrtje, namaze in prelive. Proizvajalci pasje hrane poskrbijo, da hrana vsebuje veliko masti, saj je pomembna za pravilno delovanje telesa, poleg tega pa je dobrega okusa in vonja. Pse pri hrani najbolj privlači vonj po maščobi. Skupina esencialnih maščobnih kislin omega-S, kot sta DHA (dokosaheksanojska kislina) in EPA (eikosapentanojska kislina), zmanjšuje vnetja in pomaga pri učenju, skupina omega-o, kot sta linolna in arahidonska kislina, pa omogoča zdrav videz dlake ter pomaga pri strjevanju krvi in delovanju srca.

Sladkorji, škrob in vlaknine
Tretji vir energije so prebavljivi ogljikovi hidrati, ki jih ponavadi dobimo s kosmiči in stročnicami. Nekateri vsebujejo sladkorje, ponavadi glukozo ali fruktozo, ki se absorbirajo v črevesje, druge pa črevesni encimi razgradijo v sladkorje. Neprebavljivi ogljikovi hidrati ne razpadejo. Neprebavljeni potujejo iz tankega črevesa v debelega, kjer prebivajo mikroorganizmi, ki iz vlaken ustvarijo maščobne kisline, lahko pa tudi vetrove. Če ima mladiček napad vetrov, boste razumeli, od kod so prišli. Neprebavljivi ali topni ogljikovi hidrati so zdravi za psa. Čeprav povzročajo vetrove, uravnavajo količino glukoze v krvi, poleg tega pa obstajajo dokazi, da pozitivno vplivajo tudi na imunski sistem.

Preveč ali premalo
Veterinarji danes le redkokdaj vidimo psa, ki mu primanjkuje vitaminov ali mineralov, pogosto pa srečamo pse, ki trpijo za presežkom, za katerega so krivi dobronamerni skrbniki. Najpogostejše posledice čezmernega vnosa hranljivih snovi so številne težave s kostmi in sklepi, ki se razvijejo zaradi prevelike količine kalcija, s katerim skrbniki hranijo mladička. Zmerno gibanje najbolj ugodno vpliva na rastoče pse, tudi na tiste, ki najhitreje rastejo.
Lahko pride do napak
Leta 2001 je v Veliki Britaniji pasje skrbnike in veterinarje presenetil slab zadah psov. Ugotovili so, da je prišlo do nenamerne okužbe vitaminov in mineralov, ki jih hrani dodaja večina proizvajalcev. Leta 2007 se je v Severni Ameriki melamin, tj. kemikalija, ki jo najdemo v plastiki in gnojilu, znašel v konzervirani hrani. Za okužbo je bila kriva velika kitajska pošiljka glutena, ki ga uporabljajo kot vezivo v konzervirani hrani. Pošiljko so prejela podjetja Iams, Nestle, Purina, Hills, Pet Nutrition in nekaj drugih, vsa pa so svoje izdelke umaknila iz prodaje. Kanadski in newyorški znanstveniki so v nekaterih pošiljkah našli tudi strupeno kemikalijo aminopterin.

Doma pripravljena hrana
Če želite psu sami kuhati, ne pretiravajte s količino mesa, saj vsebuje le malo vitaminov A in D, predvsem pa premalo kalcija. Če bi psa hranili le z mesom, bi ga ubili. Izogibajte se tofuju in drugim izdelkom iz stročnic, predvsem pri psih z globokim prsnim košem. Taka hrana povzroča vetrove in poveča možnost življenjsko nevarne napihnjenosti.
Ne bodite presenečeni, če vam mladiček, predvsem pa odrasel pes, ne pusti do svoje posode. Hrana je za psa zelo pomembna, zato je razumljivo, da straži celo prazno posodo. Tako vedenje boste zlahka preprečili, težje pa ga boste odpravili,če se je zakoreninilo v miselnost vašega psa. Psa navadite, da hrano nežno vzame iz roke. Tako bo pozoren na vas. Usedite se tja, kjer ga boste hranili, in mu ponudite nekaj hrane v eni roki, z drugo pa ga božajte. Ponudite mu le malo hrane naenkrat. Če je imate v roki preveč, se bo raztresla in pes med jedjo ne bo več pozoren na vas in vaše dotike. V naslednjem koraku psa navadite, da se ga med jedjo lahko dotikate in mu vzamete posodo. Najprej med jedjo stojte ob njem in mu v posodo nekajkrat dodaj te slasten priboljšek. Z roko ga vmešajte med hrano. Pes bo razmišljal, kaj ste storili, da je hrana naenkrat okusnejša. Vajo stopnjujte tako, da mu pokažete priboljšek v roki, medtem pa dvignite posodo, vanjo postavite košček in jo položite nazaj na tla. Če to ponavljate sprva vsak dan, potem pa le občasno, se bo pes navadil začasne izgube hrane, zato je pozneje najverjetneje ne bo stražil.

Ni komentarjev:

Objavite komentar