Napad na mladiče, ubijanje in žretje mladičev pri psu

Čeprav redko, vendar se kljub temu včasih zgodi, da kaka psica napade svojega mladiča, ga ubije ali celo požre. Sploh pa ni nenavadno, če se psica tako vede do tujih mladičev.

Če se mati psica vede do mladičev napadalno ali celo kanibalsko, je možnih več vzrokov. Lahko je psica v svojem okolju izpostavljena preve­likemu stresu, po drugi strani pa se od časa do časa dogaja, da zavrže enega ali več mladičev, če ti kažejo kakšne nepravilnosti ali bolezni. Poleg tega sta lahko vzroka tudi pomanjklji­va prehrana in hormonska neuravno­vešenost.Če ne pride v poštev nobeden od teh vzrokov, gre lahko za pravo vedenjsko motenost pri materi psici. To pomeni, da se ni sposobna primerno odzivati na dražljaje, ki prihajajo od mladičev. Verjetno je to gensko pogojeno. Po svoje je človek kriv takšnih primerov, ki so prej izjema kot pravilo, kajti s svojim vzrejnim izborom je močno posegal v naravne procese in tako so prevladali genski programi, ki v naravi ne bi imeli nobenih nežnosti. Nobene nenormalnosti pa ne pomeni vedenje tuje psice, če napade, ubije ali požre mladiče iz tujega legla. To dela v okvirih naravnih pravil igre, kjer je vsak posameznik usmerjen v to, da razširja samo svoje gene. Glede na to, kakšen položaj imata psici, ki živita v istem gospodinjstvu, se lahko tudi znotraj družinskega kroga zgodi, da ena psica ubije celo leglo druge.

Za napadalno vedenje psice matere pri vzreji načelno ni nobene terapije. Zato se moramo osredotočiti na to, da mladiče obvarujemo pred napadi. Ker lahko gensko komponento le zelo redkokdaj nedvomno izključimo, moramo to mater in prav tako njene mladiče strogo izključiti iz vzreje.

Napad na mladiče, ubijanje in žretje mladičev pri psu

Čeprav redko, vendar se kljub temu včasih zgodi, da kaka psica napade svojega mladiča, ga ubije ali celo požre. Sploh pa ni nenavadno, če se psica tako vede do tujih mladičev.

Če se mati psica vede do mladičev napadalno ali celo kanibalsko, je možnih več vzrokov. Lahko je psica v svojem okolju izpostavljena preve­likemu stresu, po drugi strani pa se od časa do časa dogaja, da zavrže enega ali več mladičev, če ti kažejo kakšne nepravilnosti ali bolezni. Poleg tega sta lahko vzroka tudi pomanjklji­va prehrana in hormonska neuravno­vešenost.Če ne pride v poštev nobeden od teh vzrokov, gre lahko za pravo vedenjsko motenost pri materi psici. To pomeni, da se ni sposobna primerno odzivati na dražljaje, ki prihajajo od mladičev. Verjetno je to gensko pogojeno. Po svoje je človek kriv takšnih primerov, ki so prej izjema kot pravilo, kajti s svojim vzrejnim izborom je močno posegal v naravne procese in tako so prevladali genski programi, ki v naravi ne bi imeli nobenih nežnosti. Nobene nenormalnosti pa ne pomeni vedenje tuje psice, če napade, ubije ali požre mladiče iz tujega legla. To dela v okvirih naravnih pravil igre, kjer je vsak posameznik usmerjen v to, da razširja samo svoje gene. Glede na to, kakšen položaj imata psici, ki živita v istem gospodinjstvu, se lahko tudi znotraj družinskega kroga zgodi, da ena psica ubije celo leglo druge.

Za napadalno vedenje psice matere pri vzreji načelno ni nobene terapije. Zato se moramo osredotočiti na to, da mladiče obvarujemo pred napadi. Ker lahko gensko komponento le zelo redkokdaj nedvomno izključimo, moramo to mater in prav tako njene mladiče strogo izključiti iz vzreje.

Težave pri spolnem vedenju pri psu

Občasno se pojavijo v skupnem življenju s psom težave, ki so poveza­ne s spolnim vedenjem. V poglavju, ki sledi, bomo omenili najpogostejše tovrstne težave. 

Naskakovanje ljudi, predmetov, drugih živali

Nekateri psi od časa do časa naska­kujejo ljudi, druge živali ali predmete in se obnje drgnejo. To vedenje je veliko pogostejše pri samcih, vendar ga opažamo tudi pri psicah. Še poseb­no je nadležno, če psi naskakujejo ljudi.

Vzrok za tako vedenje večinoma ni samozadovoljevanje, na kar bi najprej pomislili, ampak ima svoj vedenjski izvor čisto drugje. Naskakovanje brez prvotne spolne namere, torej če se pes ne vzpenja na psico, ki se goni, temveč na kak drug predmet ali osebo, ali pa če se tako vede psica, spada na področje rangiranja. Naskakovanje pomeni dominantno kretnjo. Stvari pa so drugačne, če pes naska­kuje predmete, ljudi ali tudi druge živali in se pri tem samozadovoljuje. Vendar je to vedenje bistveno redkej­še. Vidimo ga pri nekastriranih in tudi - čeprav veliko poredkeje - pri kastriranih živalih. Med psi, ki se samozadovoljujejo, je posebno velik delež negotovih ali boječih psov in takšnih, ki so pod stresom. Poleg pravega samozadovoljevanja je lahko pri psih, ki so bili vzgajani izolirano, naskakovanje znamenje napačno izražene spolnosti. V večini primerov se želja po     naska­kovanju, ne glede na vzrok, dodatno okrepi zaradi vedenja lastnikov, ki psa nedosledno kaznujejo ali pa ga k takemu ravnanju celo spodbujajo in pes to vedenje morebiti uporablja kot sredstvo, da je deležen več pozornosti.

Naskakovanje je vedenjska oblika, ki jo med igro pogosto kažejo že mladiči med seboj. Vendar v tem primeru ne izhaja iz spolnega, temveč iz socialnega vedenja. Načeloma je samozadovolje­vanje normalno vedenje, ki ga kaže veliko sesalcev. Če odmislimo zadovo­ljitev poželenja, pomaga tudi v stresnih okoliščinah. To pojasnuje, zakaj je tu prav delež negotovih psov tako velik. Ne smemo se čuditi, če tudi kastriran pes pri samozadovoljevanju ejakulira; čeprav zaradi kastracije ni sposoben za oploditev, do določene stopnje ohrani sposobnost za ustvarjanje semenske tekočine. Pri kastriranih psih vsebuje ejakulat samo to tekočino, ne pa semenčic.

Ob številnih stikih z drugimi psi med obdobjem socializacije se pes nauči normalnega, za svojo vrsto značilnega vedenja. Za nemoten odnos med človekom in psom je poleg dobre vodljivosti pomembna zgodnja in dosledna vzgoja, ki temelji na pohvali. To je tudi najboljši preventivni ukrep pri motenem spolnem vedenju psa.

V primerih, ki so povezani z rangi­ranjern, lahko psu preprečite takšno vedenje tako, da vstanete in odidete. Ta ukrep je učinkovit in hkrati nenevaren. Uporabimo ga lahko tudi pri psu, ki je bil v drugih primerih že napadalen do družine, saj se pri tem ni treba z njim neposredno spopasti. Tudi posredno kaznovanje, recimo poškropitev z vodo, je smiselno in uporabi ga lahko kdorkoli, ki vedenje opazi. Z metodo nasprotnega pogojevanja lahko dosežete, da se bo pes naučil namesto naskakovanja vesti drugače, zaželeno. Tako dosežete poleg bist­venega izboljšanja težavnega vedenja še boljšo poslušnost. Vzporedno s posebnimi ukrepi proti nezaželenemu vedenju moramo premisliti o obstoječem odnosu med vami in psom ter ga spremeniti. S tem namenom lahko sestavite primeren program vadbe, ki ne bo samo odpravil težave, temveč bo olajšal tudi skupno življenje s psom v celoti. Če je treba, vprašajte za nasvet veterinarja, ki lahko po svoji presoji psu z zdravili pomaga, da bo bolj sproščen in s tem bolj dojemljiv za odpravljanje te težave. Pri spolno napačno usmerjenem psu se splača poskusiti in mu vzbuditi zanimanje za svojo vrsto, tako da ga spravite skupaj s psico, ki se goni - čeprav je ta poskus v večini primerov neuspešen.

Preprečevanje skakanja na ljudi

Skakanje na ljudi je izjemno razburljivo. Pes je tako deležen dotikov, prijaznih besed in morda celo priboljška. Ker veste, da kuža ne bo več smel skakati na vas, ko bo večji in močnejši, mu vsake toliko časa rečete 'ne' ali 'dol' in ga kaznujete. Spet drugič skakanje povsem prezrete. Veste, kaj? Po čistem naključju ste odkrili najučinkovitejši in najuspešnejši način šolanja psov: občasno nagrajevanje. To je igra na srečo, kjer pes včasih zadane glavni dobitek. Tako zlahka ustvarite psa, ki je odvisen od skakanja po ljudeh. V nadaljevanju preberite, kako se temu izognete.

Preprečevanje je preprosto. Temelji na poznavanju ukaza 'sedi'. Kuža se mora usesti pred obrokom in igro ter preden mu naklonite pozornost. Ko pes sedi, ne more skakati. Ko pri vhodu pozvonijo obiskovalci, naj se kuža usede. Ko na sprehodu želijo sprehajalci spoznati prikupno kepico, naj se pridno usede. Zanimivo je, da boste to vajo težje naučili družino in tujce kot psa.

Na ljudi pogosteje skačejo živahni in družabni psi kot nesamozavestni posamezniki. Živahni psi imajo radi pozornost, čeprav je negativna ("Dol z mene!"). Ker je skakanje zelo nagrajujoče vedenje, morate nanj gledati kot na odvisnost lažje je preprečiti kot zdraviti. Ljudje bodo rekli, da jih skakanje ne moti. Takim recite 'nisi priden' in jim razložite, da je skakanje sicer prisrčno, a tega veliko ljudi ne mara. Če ne boste dosledni pri šolanju, boste imeli psa, ki gre veliko ljudem na živce, predvsem tistim, ki že tako niso navdušeni nad kosmatinci.

Psa boste lažje pripravili do sedenja, če ga boste vsi (vi, družina, sosedje in tujci) od začetka pozdravljali iz zravnanega položaja. Ko pes mirno sedi, se sklonite in mu dajte priboljšek. Božanje in igranje prideta na vrsto šele, ko kuža zanesljivo sedi in ne skoči. Ko se igrate s psom, pokleknite, da bo kuža vedel, kdaj se lahko vede kot mladiček in kdaj je čas za božanje in igro. Če je kuža preveč živahen, ga privežite na kratek hišni povodec. Ko začne skakati, pohodite povodec, da se kuža umiri. Ko ima vse štiri tačke na tleh in mirno sedi, ga pohvalite. Posvojen odrasel pes naj bo doma in na sprehodu vedno na dolgem povodcu, dokler ne ugotovite, ali skače na ljudi. Če to počne, preprečujte vedenje s povodcem.

Odnos z vaditeljem

Cilj kakršnekoli oblike šolanja je izboljšati odnos med novim psom in družino. Od tega imajo korist tudi vaši sosedje, saj ugotovijo, da je poslušen in zanesljiv pes vrednota, ne breme. Vsak dober vaditelj zna hitro vzpo­staviti dober odnos s psom. Težje, a pomembnejše, je vzpostaviti dober odnos z vami, saj morata složno sodelovati. Če ste posvojili odraslega psa, poiščite vaditelja za šolanje poslušnosti ali strokovnjaka za vedenjske težave. Če imate dovolj denarja, kupite zasebne ure šolanja. Tako lahko vaditelj hitro odkrije morebitne težave in naredi učni načrt, ki ustreza vašim potrebam. Po zasebnih urah ste pripravljeni na cenejši, a enako pomemben tečaj šolanja v krajevnem društvu. Šolanje poslušnosti je skoraj vedno najbolje izvajati v resničnih položajih med drugimi psi. Če imate mladička, je moj nasvet preprost: vpišite se v pasjo malo šolo, ki traja nekaj tednov.

Pasja mala šola

Pasjo malo šolo je vredno obiskovati že zato ker je zabavno, poleg tega pa je za kužka razburljivo in polno čudovitih naukov. To je družabno okolje, kjer kuža lahko razvije veliko socialnih spretnosti. V nadzorovanem okolju,kjer ga nič ne ogroža,se nauči vesti do drugih psov in ljudi vseh starosti. Prav osupljivo je, s kakšno hitrostjo se mladički učijo. Zadržani in plašni postanejo samozavestnejši,razbojniki pa se naučijo bolj umirjene igre in nežnega vedenja.Najboljši tečaji združujejo socializacijo in osnovno poslušnost. Vsi mladički in njihovi človeški spremljevalci se naučijo poslušati in prezreti moteče dejavnike, poleg tega pa spoznajo osnove čakanja,odpoklica,usedanja in leganja na ukaz. Vodniki se naučijo, kako pride do vedenjskih težav in kako jih premagati.

Izbira tečaja

Na žalost ni zahtev, ki bi določale, da morajo vaditelji pasjih tečajev znati izšolati psa v poslušnega spremljevalca. Kdorkoli lahko natisne nekaj vizitk, najame prostor in se izdaja za pasjega vaditelja. Vsak pes pa potrebuje individualen pristop k šolanju. Z nesamozavestnimi psi je treba delati nežno, zelo samozavestni psi pa bolje sodelujejo z vodnikom s trdno voljo in močnim značajem. Razmislite, ali so za vas in vašega psa primernejše zasebne ure ali skupinski tečaji, in se pri veterinarju ali Kinološki zvezi pozanimajte o primernih društvih. Izberite vaditelja, ki dela po načelu pozitivne motivacije in je član Kinološke zveze Slovenije; saj se mora tako ravnati po njenem etičnem kodeksu, proti njemu pa se lahko tudi uradno pritožite.

Dobri in slabi učitelji

Kužki radi obiskujejo dobre tečaje, kjer se učijo z igro in hrano, kjer je dovolj časa za umirjeno učenje, pa tudi za divjo igro. Dobri vaditelji samozavestno izvajajo svoj način dela, napredek psov pa je očiten. V slabih tečajih vas učijo šolanja s strahom in bolečino. Psa si podrejate z zategovanjem povodca, stresate ga, da mu pokažete, kdo je glavni, in prevračate na hrbet. Take metode na srečo uporabljajo le še najslabši vaditelji.

Ne glede na to, ali iščete vaditelja za mladička ali odraslega psa, se o dobrem društvu pozanimajte pri veterinarju ali drugih pasjih skrbnikih. 

Preden se vpišete v priporočeni tečaj, ga obiščite in si odgovorite na naslednja vprašanja:

• Ali ima vaditelj licenco in je zavarovan?

• Ali je videti, da ima vaditelj res rad pse?

• Ali uči na način pozitivne motivacije, brez strahu in kazni?

• Ali so tečajniki videti zadovoljni? So psi pod nadzorom?

• Ali je dovolj vaditeljev glede na število tečajnikov?

• Ali so navodila in nasveti razumljivi?

 Ali tečajniki dobijo pisna navodila za domov?

• Ali vaditelj prilagaja pristop različnim pasjim značajem?

• Ali vaditelj kdaj omeni izpita za psa spremljevalca A in B-BH? Ali tečajnike spodbuja k njemu?

Vsi odgovori morajo biti pritrdilni. Dober vaditelj ne označi nobene pasme ali mešanca za nezmožnega šolanja ali agresivnega. Če ne želi delati z določeno pasmo, naj vas napoti v društvo, kjer vas bodo sprejeli. Pogovorite se s tečajniki in ne nasedajte neresničnim obljubam. Ne vpišite se v tečaj, če niste povsem prepričani. Če Vam način dela v tem tečaju ni všeč, poiščite drugo društvo ali vaditelja.

V številnih tečajih vas učijo, kako psa šolati s pomočjo klikerja. Kliker je pripomoček, ki klikne, ko ga stisnete. Njegov zvok je označevalec. Za psa je to sprva le nepomemben zvok, ki ga kmalu poveže z nagrado, kot je hrana ali igra. Učenje s klikerjem je prvovrsten način za šolanje psa, vendar morate biti zelo pazljivi pri lovljenju pravega trenutka. To je zelo pomembno, zato naj vam uporabo najprej pokaže vaditelj, lahko pa na spletu poiščete primerna navodila .

Na skupinskih urah lahko vidite kako delajo drugi in ugotovite da nimate določenih težav le vi, temveč se s takimi in podobnimi preglavicami soočajo tudi drugi. Če ste popoln začetnik in imate neskončno število vprašanj, pa je dobro, da kupite nekaj zasebnih ur. Vsekakor je še vedno priporočljivo, da obiskujere tudi skupinski tečaj. Na zasebnih urah boste lažje odpravili vedenjske težave. Če posvojite odraslega psa, boste lažje odkrili njegove težave in ugotovili, kako jih odpraviti. Učinkoviteje jih boste odpravljali na skupinskih urah.

Težave z mladičkom

V prvih mesecih se skrbnik in pes učita z izkušnjami, obstajajo pa tri pogoste težave, ki lahko postanejo trajne, če jih ne odpravimo dovolj zgodaj. Veliko mladičkov urinira, ko jih pozdravimo. Če se to zgodi le zaradi razburjenja, je pojav začasen, če pa pes ostane nesamozavesten, je težava resnejša. Vožnja z avtomobilom je sestavni del življenja, ki ga nekateri psi doživljajo tako redkokdaj, da jim je slabo ali so preveč razburjeni. Tretja pogosta težava pa je, da ob primerni priložnosti pes poje svoje ali druge iztrebke. Vse naštete nevšečnosti lahko preprečimo ali odpravimo.Moker pozdrav

Do uriniranja zaradi razburjenja pride, ker mlade mišice zapiralke še niso dovolj močne, da bi zadržale urin v mehurju, ko se kuža razburi. Ko vas mladiček pozdravi ali se z vami igra, lahko za sabo pusti lužico. To je začasna težava, ki jo kužki prerastejo, saj njihove mišice postanejo močnejše. Nehoteno uriniranje je popolnoma druga stvar. Psi so razvili vedenja, s katerimi zmanjšujejo nasilje v svojih vrstah. Če se podrejeni kuža želi izogniti telesnemu napadu, se lahko plazi, prevali na hrbet, urinira ali pa naredi vse našteto. Če vas pes pozdravi z nehotenim uriniranjem, vam želi pokazati, da je manjvreden, vi pa ste nad njim.

Družinski člani, obiskovalci in tujci so v očeh mladička vedno zelo veliki in strašni, njim pa se zdi kuža tako ljubek, da kar naprej strmijo vanj, predvsem v njegove čudovite oči. Ko ga želijo pobožati ali popestovati, se sklonijo nadenj. Morda ga celo pobožajo po glavi ali plečih. Nesamozavesten mladiček taka dejanja razume kot izzivanje dominantnega bitja, zato se bo odzval s primernim podrejenim vedenjem, kot je uriniranje. Izogibajte se položajem, ki sprožijo mokre pozdrave. Ko se vrnete domov, se ne menite za psa. Izogibajte se očesnemu stiku. Nikakor se ne smete skloniti nadenj. Če nadzoruje mehur, zamomljajte nekaj besed, da sliši vaš glas, a še vedno ne vzpostavite očesnega stika. Če kuža ostane suh, mu dajte priboljšek, ker ne urinira. S fiziološkega stališča psi zelo težko jedo in urinirajo hkrati, zato se hrana lahko primerja z uriniranjem. Ko na obisk pridejo gostje, jih prosite, da se vedejo, kot da kuža ne obstaja. Če se vaš kuža hitro razburi, ga postavite v igralnico ali drugo ogrado.

Kužka že prvi teden, ko je pri vas, navadite na vožnjo z avtomobilom. Najbolj priporočljivo je, da ga vozite v boksu na zadnjih sedežih. Ko začnete šolanje poslušnosti, izvajajte vaje tudi v parki­ranem avtomobilu, tako da se pes usede ali uleže na ukaz. Če je psu med vožnjo slabo, naj najprej sedi v stoječem avtomobilu, motor pa naj bo ugasnjen. Vklopite radio in nagradite psa s hrano ali igračko, ker ne sope od živčnosti in ne kaže znakov slabosti. Ko je kuža v avtomobilu miren, najprej vžgite motor. Na naslednji stopnji zapeljite s parkirnega prostora in takoj nazaj. Kmalu lahko prevozite manjšo razdaljo in se čez nekaj časa vozite tudi dlje. Če je psu zelo slabo, se pogovorite z veterinarjem, ki vam bo mogoče dal zdravilo prosti slabosti.

Sedi in prostor

Vaš kuža je znal čakati, stati, priti do človeka, se usesti, uleči in ostati na mestu, še preden sta se sploh spoznala. Šolanje je le način, kako psa naučiti, da vsa ta naravna vedenja izvaja na ukaz. Vaje sedi, prostor in stoj so le različice enega vedenja. Pazljivo izbirajte besede in način učenja. Sedi pomeni le sedi, stoj je stoj, prostor pa nič drugega kot prostor. Če boste od psa zahtevali 'dol prostor', ga boste le zmedli.

Ukaz "sedi"

Kuža mora biti najprej pozoren na vas - povoha naj priboljšek, ki ga držite s palcem in kazalcem, in ga malo poliže. Ko je kuža pozoren na vašo roko, jo dvignite in prestavite nad njegovo glavo. Z nosom in očmi bo sledil priboljšku. Ker ne bo želel izgubiti hrane iz zornega kota, se bo začel počasi usedati, takrat pa recite 'sedi'. Ko je zadnjica povsem na tleh, ga nagradite s priboljškom in določeno pohvalo, kot je 'priden, sedi'. Ko je vaja končana, ne stojte tam kot lipov bog, temveč izrecite sprostitveni ukaz in se nekoliko poigrajte s psom, nato pa vajo ponovite.

Ukaz "prostor"

Ko kuža sedi, morata biti oba obrnjena v isto smer. Roko s priboljškom pomikajte navzdol med njegovi tački in nato nekoliko proti sebi. To storite počasi, da pes lahko sledi. Ko začne legati, da bi se s smrčkom še vedno lahko dotikal priboljška, izrecite ukaz 'prostor'. Ko ima komolca na tleh, ga nagradite s hrano in določeno pohvalo, kot je 'priden, prostor'. Izrecite sprostitveni ukaz, se poigrajte in ponovite vajo. Postopoma podaljšujte čas sedenja ali ležanja. Nekateri psi lažje izpolnijo ukaz, če sedite na tleh ob njih, saj so tako samozavestnejši. Psu ukažite 'sedi' ali 'prostor', ko mu pripravljate hrano, ko je v bližini otrok ali starejša oseba oziroma lomljivi predmeti.

Ukaz "stoj"

Tega ukaza bo vesel vaš veterinar ali pasji frizer. Kuža naj sedi, vi pa bodite ob njem. Roko s priboljškom premaknite od njegovega smrčka naprej v ravni liniji. Kuža mora le prestaviti svoje težišče naprej in vstati. Ne sme pa hoditi, zato lahko pred njegova kolena postavite drugo roko, da preprečite premikanje naprej. Ko kuža začne vstajati, ukažite 'stoj', nato pa ga nagradite s hrano in pohvalo.