Odnos z vaditeljem

Cilj kakršnekoli oblike šolanja je izboljšati odnos med novim psom in družino. Od tega imajo korist tudi vaši sosedje, saj ugotovijo, da je poslušen in zanesljiv pes vrednota, ne breme. Vsak dober vaditelj zna hitro vzpo­staviti dober odnos s psom. Težje, a pomembnejše, je vzpostaviti dober odnos z vami, saj morata složno sodelovati. Če ste posvojili odraslega psa, poiščite vaditelja za šolanje poslušnosti ali strokovnjaka za vedenjske težave. Če imate dovolj denarja, kupite zasebne ure šolanja. Tako lahko vaditelj hitro odkrije morebitne težave in naredi učni načrt, ki ustreza vašim potrebam. Po zasebnih urah ste pripravljeni na cenejši, a enako pomemben tečaj šolanja v krajevnem društvu. Šolanje poslušnosti je skoraj vedno najbolje izvajati v resničnih položajih med drugimi psi. Če imate mladička, je moj nasvet preprost: vpišite se v pasjo malo šolo, ki traja nekaj tednov.

Pasja mala šola

Pasjo malo šolo je vredno obiskovati že zato ker je zabavno, poleg tega pa je za kužka razburljivo in polno čudovitih naukov. To je družabno okolje, kjer kuža lahko razvije veliko socialnih spretnosti. V nadzorovanem okolju,kjer ga nič ne ogroža,se nauči vesti do drugih psov in ljudi vseh starosti. Prav osupljivo je, s kakšno hitrostjo se mladički učijo. Zadržani in plašni postanejo samozavestnejši,razbojniki pa se naučijo bolj umirjene igre in nežnega vedenja.Najboljši tečaji združujejo socializacijo in osnovno poslušnost. Vsi mladički in njihovi človeški spremljevalci se naučijo poslušati in prezreti moteče dejavnike, poleg tega pa spoznajo osnove čakanja,odpoklica,usedanja in leganja na ukaz. Vodniki se naučijo, kako pride do vedenjskih težav in kako jih premagati.

Izbira tečaja

Na žalost ni zahtev, ki bi določale, da morajo vaditelji pasjih tečajev znati izšolati psa v poslušnega spremljevalca. Kdorkoli lahko natisne nekaj vizitk, najame prostor in se izdaja za pasjega vaditelja. Vsak pes pa potrebuje individualen pristop k šolanju. Z nesamozavestnimi psi je treba delati nežno, zelo samozavestni psi pa bolje sodelujejo z vodnikom s trdno voljo in močnim značajem. Razmislite, ali so za vas in vašega psa primernejše zasebne ure ali skupinski tečaji, in se pri veterinarju ali Kinološki zvezi pozanimajte o primernih društvih. Izberite vaditelja, ki dela po načelu pozitivne motivacije in je član Kinološke zveze Slovenije; saj se mora tako ravnati po njenem etičnem kodeksu, proti njemu pa se lahko tudi uradno pritožite.

Dobri in slabi učitelji

Kužki radi obiskujejo dobre tečaje, kjer se učijo z igro in hrano, kjer je dovolj časa za umirjeno učenje, pa tudi za divjo igro. Dobri vaditelji samozavestno izvajajo svoj način dela, napredek psov pa je očiten. V slabih tečajih vas učijo šolanja s strahom in bolečino. Psa si podrejate z zategovanjem povodca, stresate ga, da mu pokažete, kdo je glavni, in prevračate na hrbet. Take metode na srečo uporabljajo le še najslabši vaditelji.

Ne glede na to, ali iščete vaditelja za mladička ali odraslega psa, se o dobrem društvu pozanimajte pri veterinarju ali drugih pasjih skrbnikih. 

Preden se vpišete v priporočeni tečaj, ga obiščite in si odgovorite na naslednja vprašanja:

• Ali ima vaditelj licenco in je zavarovan?

• Ali je videti, da ima vaditelj res rad pse?

• Ali uči na način pozitivne motivacije, brez strahu in kazni?

• Ali so tečajniki videti zadovoljni? So psi pod nadzorom?

• Ali je dovolj vaditeljev glede na število tečajnikov?

• Ali so navodila in nasveti razumljivi?

 Ali tečajniki dobijo pisna navodila za domov?

• Ali vaditelj prilagaja pristop različnim pasjim značajem?

• Ali vaditelj kdaj omeni izpita za psa spremljevalca A in B-BH? Ali tečajnike spodbuja k njemu?

Vsi odgovori morajo biti pritrdilni. Dober vaditelj ne označi nobene pasme ali mešanca za nezmožnega šolanja ali agresivnega. Če ne želi delati z določeno pasmo, naj vas napoti v društvo, kjer vas bodo sprejeli. Pogovorite se s tečajniki in ne nasedajte neresničnim obljubam. Ne vpišite se v tečaj, če niste povsem prepričani. Če Vam način dela v tem tečaju ni všeč, poiščite drugo društvo ali vaditelja.

V številnih tečajih vas učijo, kako psa šolati s pomočjo klikerja. Kliker je pripomoček, ki klikne, ko ga stisnete. Njegov zvok je označevalec. Za psa je to sprva le nepomemben zvok, ki ga kmalu poveže z nagrado, kot je hrana ali igra. Učenje s klikerjem je prvovrsten način za šolanje psa, vendar morate biti zelo pazljivi pri lovljenju pravega trenutka. To je zelo pomembno, zato naj vam uporabo najprej pokaže vaditelj, lahko pa na spletu poiščete primerna navodila .

Na skupinskih urah lahko vidite kako delajo drugi in ugotovite da nimate določenih težav le vi, temveč se s takimi in podobnimi preglavicami soočajo tudi drugi. Če ste popoln začetnik in imate neskončno število vprašanj, pa je dobro, da kupite nekaj zasebnih ur. Vsekakor je še vedno priporočljivo, da obiskujere tudi skupinski tečaj. Na zasebnih urah boste lažje odpravili vedenjske težave. Če posvojite odraslega psa, boste lažje odkrili njegove težave in ugotovili, kako jih odpraviti. Učinkoviteje jih boste odpravljali na skupinskih urah.