Ukaza: čakaj in ostani

Med ukazoma 'čakaj' in 'ostani' je majhna razlika. 'Čakaj' pomeni, da se pes ustavi tam, kjer je. Ta ukaz uporabljajte med hojo - pred vrati ali na robu pločnika, ko opazite nevarnost, pes pa mirno koraka naprej. Pes se bo naučil ustaviti ne glede na to, kaj dela, kje je in v kakšnem položaju je. 'Ostani' je nekakšna pogodba, ki jo skleneta s psom - za kratek čas ga boste zapustili, a se boste vrnili. Učenje ukaza 'ostani' zahteva, tako kot ukazi sedi, prostor in stoj, veliko ponovitev in nagrajevanja, saj se mora pes naučiti ostati v določenem položaju, dokler ne zasliši sprostitvenega ukaza.

Ukaz "čakaj"

V večini vaj psa učimo, da je zraven nas in da pride k nam, ko ga pokllčemo. Ukaza 'čakaj' in 'ostani' pa sta drugačna, saj od psa zahtevata, da čaka skupaj z nami ali da ostane povsem sam. Čakanje je zelo dragocen ukaz. Na robu pločnika bo pes manj verjetno skočil nevarnosti naproti. Ko odprete vrata avtomobila, mu s tem ukazom preprečite, da bi skočil ven na prometno ulico. Psa naučite, da počaka, vedno ko ga na sprehodu spustite s povodca. Z upoštevanjem ukaza se bo naučil, da ste vi glavni. Ko psu ni treba več čakati, mu morate dati določen sprostitveni ukaz ali drug ukaz, čeprav je to le 'pojdi se igrat'.

Ukaz "ostani"

Če želite, da pes izpolni ukaz 'ostani', mu morate pokazati, da se boste vrnili. Čakanje na enem mestu je lahko težavno za nesamozavestnega psa, ki vas nenehno potrebuje ob sebi, za divjega mladička, ki želi biti na vseh krajih hkrati, in za pse, ki bi radi mislili namesto vas. Ko se vrnete, psa spustite s sprostitve­nim ukazom, počepnite in se z njim poigrajte. Ko pes zanesljivo ostane na mestu, vajo stopnjujte tako, da mora čakati povsod, kjer mu ukažete.

Priboljški so za pse, ki so obsedeni s hrano, najbrž preveč mamljivi, da bi jih lahko uporabili za nagrado pri teh vajah. Nagrada je tako privlačna, da požrešnež ne bo mogel izpolniti ukaza 'čakaj' ali 'ostani', ker ga bo preveč mikal dišeči košček hrane. V takem primeru ne uporabljajte najokusnejših priboljškov, temveč le tiste, ki jih kuža ne ceni preveč. Za nekatere pse, ki pa so v manjšini, je treba na začetku učenja uporabiti igračo namesto hrane. Ne pozabite, da morate ne glede na obliko nagrade in morebitne težave vedno imeti vesel glas.

Na začetku šolanja je za psa vse, kar mu rečete, žlobudranje, zato bodite prijazni in uporabljajte le dosledno žlobudranje. Odločite se za točno določene besede, ki jih boste med šolanjem vsi uporabljali. Nato naredite seznam besed in ukazov, ga obesite doma in za vsakega družinskega člana naredite lastno kopijo, da jo bo imel vedno pri sebi. Pes bo vaje mogoče narobe izvajal. To se lahko zgodi, če vas bo narobe razumel ali če se bo hotel norčevati in bo vse skupaj spreobrnil v igro. Besedo 'ne' uporabljam le za resne prekrške, sicer pa raje uporabim besedo 'narobe'. Izgovorim jo s preprostim glasom, ko se kuža prevali na hrbet ali se želi igrati. Če to stori tudi vaš kuža, recite 'narobe', stopite k njemu, ga spodbudite, da se postavi na noge, nato pa začnite znova.

Primer zaporednih ukazov je, ko nekemu ukazu sledi 'sem', 'sedi', 'prostor' ali sprostitvena beseda, kot sta 'O. K.' in 'prost si'. Pes se zdaj uči že zaporednih ukazov, iz katerih je v osnovi sestavljena že sama igra, ki združuje priučena vedenja: čakanje, da vržete igračka, tek za igračka, pobiranje, prinašanje in spuščanje.