Težava
Če pes, ki ni posebno boječ, v različnih okoliščinah ali povsem konkretno pri določeni osebi, skupini ljudi, psu ali pasmi nenadoma pokaže strah, je zelo verjetno, da je imel s temi negativno izkušnjo, ki je naredila nanj močan vtis. Odziv na strah je bodisi beg, kamor sodi poleg bežanja tudi skrivanje ali izogibanje, bodisi napad. Ti psi se ponavadi šele takrat vedejo napadalno, ko izogibanje ni več mogoče in je nekdo prestopil v njihovo varnostno razdaljo.
Vzrok
Velikokrat je povezava med dejavnikom, ki sproži strah, in negativno izkušnjo razumljiva in upravičena. Včasih pa nastane tudi napačna povezava. Primer: pokrov smetnjaka, ki je bil slabo položen, je padel na psa, ko je šel mimo. V istem trenutku je pes videl vzporedno s smetnjakom na pločniku otroški voziček. Od takrat se pes boječe izogiba vsakemu otroškemu vozičku, ki ga zagleda. Če je lastnik v takšnih okoliščinah navzoč in pozneje opazi, da je psa zavedla napačna povezava, je lahko odpravljanje strahu usmerjeno neposredno na to. Žal je večinoma težko ugotoviti, kaj natanko je povzročilo napačno povezavo. To je zaradi tega, ker traja pri psu časovni presledek med dejanjem in ustrezno povezavo s pohvalo ali kaznijo samo nekaj delcev sekunde. Včasih pa mine kar nekaj časa, preden pes spet naleti na dražljaj, povezan z negativno izkušnjo, in se odzove s strahom. Zato ostane povezava lastniku pogosto nejasna. Če opazite, da se začne vaš pes boječe podrejeno ali boječe napadalno odzivati v okoliščinah, v katerih prej tega ni delal, a ne morete ugotoviti nobene negativne izkušnje, ga peljite k veterinarju. Za takšno spremembo vedenja utegnejo biti vzroki tudi bolečine, hormonska neuravnoteženost in druge bolezni.
Posebnosti
Tudi med navadno učno uro se zgodi, da pes pri vaji sprva ne doume pravilne povezave. Večkratna ponovitev pa praviloma vodi k temu, da pes spozna povezavo. Vzrok, da je pri boječih odzivih včasih dovolj en sam pripetljaj, da se vedenje ustali, je verjetno tale: vsaka žival si prizadeva hitro in trajno zapomniti nevarne okoliščine, da bi se jim v prihodnosti lahko izognila. Če pes uvrsti kak dražljaj med nevarne okoliščine, je to odvisno predvsem od intenzivnosti dražljaja.
Preprečevanje težave
Najzanesljivejši način preprečevanja napačne presoje okolja je dobra socializacija, ker potem psa tudi nenavadni ali celo negativni dražljaji ne prevzamejo tako zlahka in ga ne vržejo iz tira. Veliko hitreje se znajde kot pa kakšen pomanjkljivo socializiran pes.
Predlog za odpravljanje
Prizadevamo si sporočiti psu, da je dražljaj, na katerega se odziva boječe, nenevaren. Z desenzibilizacijo ali na¬sprotnim pogojevanjem dosežemo, da se pes na koncu odpravljanja težave ne odziva več boječe, kot je bil prej navajen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar